Skoči na vsebino

PROJEKTI V SLOVENIJI

Projekti za zmanjšanje poplavne ogroženosti

Poplavna območja - opozorilna karta poplav

Kohezijski projekti

  • Ureditev porečja reke Gradaščice na področju naseljenih območij JZ Ljubljane in  Občin Dobrova - Polhov Gradec,
  • Ureditev Selške Sore v Občini Železniki,
  • Ureditev porečja Drave, II. faza

Investicije

  • Sanacija pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti
  • Sanacija visokovodnega zidu in rekonstrukcija visokovodnega nasipa v Gornji Radgoni
  • Poplavna varnost Grosuplja
  • Izvedba ukrepov na Kamniški Bistrici
  • Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki v Šentjurju

Ureditev porečja reke Gradaščice na območju JZ Ljubljane in Občin Dobrova - Polhov Gradec

Projekt je vključen v Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Ocenjena vrednost projekta je 50.479.750,79  eur z DDV, od tega bo prispeval Kohezijski sklad EU 85 %, ostala finančna sredstva za izvedbo celotne investicije po planu zagotavljata še proračun RS in Sklad za vode.

Projekt je v fazi postopka za pridobitev finančnih sredstev iz Kohezijskega sklada. S pridobitvijo teh sredstev se bodo aktivnosti pospešile. Po terminskem planu je predvideno, da se v prvi polovici leta 2018 izvedejo postopki javnega naročila za izbor izvajalca in, v kolikor ne bo pritožb, je načrtovano, da se gradnja začne v drugi polovici leta 2018.

Zaradi velikega obsega del (med drugim ureditev Malega Grabna v dolžini 5,5 km) bo gradnja potekala več let. Etapa 1 bo zaključena leta 2021, Etapa 1B pa v letu 2019.

Vzporedno pa bo potekala tudi izdelava projektne dokumentacije in pridobivanje zemljišč  za Etapo 2, katere gradnja je planirana v obdobju 2020-2022.

 

Ureditev Selške Sore v Občini Železniki

Državni prostorski načrt predvideva izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti Železnikov v dveh etapah.

Prva etapa vključuje ukrepe na štirih odsekih, in sicer na odsekih od Alplesovega jezu do Domela, od Domela do Dermotovega jezu, od Dermotovega jezu do izpod Dolenčevega jezu in na vplivnem območju Dolenčevega jezu.

 

Direkcija RS za vode izvaja aktivnosti za odkup zemljišč za celoto ( prvo in drugo etapo),i za pripravo na gradnjo ukrepov druge etape ter pripravlja vlogo za odločitev o podpori celotnemu projektu s sredstvi Kohezijskega sklada EU.

 

V izdelavi je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvedbo prve etape projekta in za izvedbo razpisa; izdelano je Poročilo o vplivih na okolje, ki bo po dokončanju projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja dopolnjeno; izdelan je investicijski program, potrebna je še dopolnitev s pritoki - Češnjica, Spodnja Smoleva in Dašnica. Za drugo etapo so izdelani idejni projekti in predinvesticijska zasnova.

 

Ureditev porečja Drave, II. faza
Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Financiral se bo iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, kjer je na voljo 30 mio EUR. Cilj projekta je zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave, II. faza, ki obsega območji Meže z Mislinjo ter Ptujske Drave.  Z načrtovanimi celostnimi ukrepi bo zagotovljena dolgoročna poplavna varnost. Trenutno potekajo aktivnosti za pridobitev evropskih sredstev.

 

Sanacija pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti

Na javnem razpisu je izbran izvajalec za izvedbo sanacije pregrade s pripadajočimi objekti. Konec avgusta 2017 je predvidena recenzija izdelane projektne dokumentacije.

 

Zadrževalnik Vogršček je objekt vodne infrastrukture v lasti Republike Slovenije, ki je bil zgrajen v letih 1986-1989 z namenom zadrževanja vode za potrebe namakanja kmetijskih površin, za zadrževanje poplavnih valov, bogatenje podtalnice in zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka Vogrščka. Predvidena je sanacija poškodovanih mest na pregradi, talnih izpustov in hidromehanske opreme ter izgradnja objekta za odvzem vode za namakanje in vtoka v cev talnega izpusta. Poleg tega bo spremenjeno spremljanje stanja pregrade in pripadajočih objektov ter obratovalni pravilnik. Ocenjena vrednost sanacijskih del je okoli 4,5 mio EUR.

 

Sanacija visokovodnega zidu in rekonstrukcija visokovodnega nasipa v Gornji Radgoni

Direkcija RS za vode je pridobila gradbeno dovoljenje za nadvišanje in statično sanacijo zidu v Gornji Radgoni. S predlagano sanacijo se strinja tudi avstrijska stran tako bo poplavna varnost na obeh bregovih Mure enaka. Ocenjena vrednost del je 1,4 mio EUR

 

Financiranje je predvideno v okviru čezmejnega Interreg projekta  Slovenija Avstrija imenovanega goMURra. Projekt je trenutno v fazi priprave na razpis za pridobitev sredstev. Z izvedbo del bi pričeli predvidoma v prvi polovici leta 2018.

 

Poplavna varnost Grosuplja

Za zagotavljanje poplavne varnosti Grosuplja sta ključna ukrepa: izgradnja zadrževalnika Veliki Potok in regulacija Grosupeljščice skozi naselje. Za ureditev Grosupeljščice  in izgradnjo zadrževalnika je ocenjena vrednost projekta 7.4 mio EUR. V okviru prve faze je predvidena izgradnja zadrževalnika Veliki Potok. Trenutno stanje na projektu: občina je začela z javnim naročilom za izbor projektanta.

 

Izvedba ukrepov na Kamniški Bistrici

Zaključena je sanacija Kamniške Bistrice – III. faza, ki predstavlja izvedbo ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na odseku od jezu pri tovarni Titan do mostu pri Sparu.

V okviru te faze je izvedena sanacija desnoobrežnih zidov in statična sanacija dotrajanih betonskih zidov. Zaradi preprečevanja globinske erozije so dodatno vgrajeni trije talni kamniti pragovi. Projekt je sofinancirala Občina Kamnik v višini 11 %, vrednost del znaša 520 tisoč EUR. V nadaljevanju je predvidena izvedba del še na odseku Kamniške Bistrice od Titanovega jezu do Volčjega potoka. Ocenjena vrednost nadaljevanja projekta je 770 tisoč EUR.

 

Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki v Šentjurju

Območje Občine Šentjur, še zlasti samo naselje, je močno izpostavljeno poplavam Voglajne in njenih pritokov. Na podlagi izdelane projektne dokumentacije je izdelan Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki, ki je razdeljen na faze od A do G. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na slabih 13 mio EUR. Predvidena je izvedba izgradnje visokovodnih nasipov, črpališč zalednih voda, izvedbe dodatne mostne odprtine pri mostu čez Voglajno in izvedba dveh zadrževalnikov visokih voda. V okviru faz A in B so bili izvedeni visokovodni nasipi ob Voglajni v območju industrijske cone in dodatna mostna odprtina. V teku so faze C, D in E, ki obsegajo nasipe ob Kozarici in izgradnjo dveh suhih zadrževalnikov visokih voda, Pešnica in Črnolica. Projekt sofinancira Občina Šentjur.

Sava Dolinka – sanacija zajed pri Mojstrani inHrastnica – sanacija struge in usadov pod lokalno cesto

Odsek Save Dolinke dolvodno naselja Mojstrana, med izlivom Triglavske Bistrice in spodnjim mostom ceste v Mojstrano se razprostira med kmetijskimi površinami in logi. Struga teče po slabo vezanih prodnih nanosih. Odsek je bil v preteklosti sistematično urejevan z več obrežnih zavarovanj, ki so deloma stabilizirale brežine in vodotok, preprečevale širjenje erozijskih procesov in s tem sproščanje velikih količin naplavin. Intenzivni padavinski dogodki, posebej novembra 2012, so povzročili ekstremno bočno erodiranje vseh konkavnih brežin, nastale so številne globoke in dolge zajede, ki so ogrožale traso bivše železnice Jesenice – Trbiž, danes uporabljeni kot državni daljinski kolesarski povezavi. Glede na prioritete in v okviru razpoložljivih sredstev je bila izvedena sanacija zajed pri Mojstrani. Obnovljeni sta leva in desna brežina s podporno dvostensko leseno kašto, polnjena s kamenjem in z lesenimi piloti in ozelenjeni. Vrednost obeh odsekov je slabih 300 tisoč EUR.

 

S sanacijskimi deli struge v Hrastnici se je stabilizirala struga in preprečila erozija zemljine v delu pod lokalno cesto - odsek Fojska Žaga - križišče za Vrbančka. Dela so izvedena v sodelovanju z Občino Škofja Loka v vrednosti 102.476 EUR. Struga se nahaja v ozki globoki grapi s strmimi pobočji. Na desnem pobočju nad njo poteka lokalna cesta. Odsek vodotoka je bil v času poplav septembra 2014 med najbolj prizadetimi. Struga vodotoka je bila ob poplavah ekstremno erodirana. Globinska erozija je spodkopala brežino do višine lokalne ceste, ki je bila na več odsekih zelo poškodovana. 

 

Hrastnica, foto: U. Ilc
Hrastnica, foto: U. Ilc
Hrastnica, foto: U. Ilc
Sava Dolinka, Mojstrana, foto: U. Ilc
Sava Dolinka, Mojstrana, foto: U. Ilc
 

Sancija Rinže v Kočevju

Kočevje, 9.11.2016. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je v okviru dvodnevnega regijskega obiska Vlade RS v JV Sloveniji obiskala Občino Kočevje. S sodelavci DRSV si je ogledala tudi izvedena sanacijska dela struge reke Rinže. Saniran je desnobrežni zid v dolžini približno 80 m del in iz struge odstranjeni sedimenti na odseku od zapornic do športne dvorane. Vrednost del je znašala 450.000 evrov.

Rinža je značilna kraška ponikalnica in obenem glavna reka Kočevskaga polja. Rinža teče na približno 2,5 km dolgem odseku tudi skozi središče Kočevja. V preteklosti so bile tako brežine kot sama struga na tem odseku urejene in na odseku skozi strogi center utrjene z obrežnimi zidovi. Približno 200 m dolvodno od mostu (Roške ceste) so bile leta 1956 zgrajene zapornice, katerih glavni namen je regulacija vodotoka in vzdrževanje konstantne gladine na območju centra za izboljšanje sanitetnih razmer.

Tako zapornice kot zidovi so od izgradnje dalje prestali številne visokovodne dogodke, izpostavljeni so bili tako vremenskim kot antropogenim vplivom – načel jih je zob časa. Ta je na več mestih za seboj pustil skoraj nepopravljive posledice.

Med tem, ko je bila zapornica leta 2007 sanirana, pa na zidovih na Rinži večjih vzdrževalnih ali sanacijskih del vse od izgradnje dalje ni bilo. Zidovi so bili predvsem na odseku dolvodno od mostu in cerkve precej poškodovani, nestabilni, ponekod pa so se celo porušili.

Odsek gorvodno od zapornice je pestil še drug pereč problem obsežnega razraščanja rumenega blatnika (Nuphar luteum) v strugi in posledično izdatnega zamuljevanja struge. Z odstranitvijo le teh smo znova vzpostavili prvotno pretočnost struge in omogočili boljše življenjske pogoje v vodotoku.

Rinža v Kočevju - v delu, foto: T. Cezar

Rinža v Kočevju - v delu, foto: T. Cezar

Rinža v Kočevju - v delu, foto: T. Cezar

Rinža v Kočevju - končno stanje, foto: T. Cezar

Rinža v Kočevju - končno stanje, foto: T. Cezar

Rinža v Kočevju - začetno stanje, foto: T. Cezar

Etapa 1A projekta Gradaščica

Izdelana je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je podlaga za pričetek aktivnosti na terenu v okviru Etape 1A, in sicer se bo v teh dneh začela parcelacija zemljišč na terenu. Izvajalec bo o poteku in namenu parcelacij individualno podrobneje seznanil vse lastnike zemljišč, na katerih se bodo izvajale aktivnosti.

Jugozahodni del Ljubljane, vključno z naselji ob Gradaščici in Horjulki, je zaradi goste poseljenosti in škodnega potenciala eno najbolj ogroženih poplavnih območij v Sloveniji. Vzrok za takšno poplavno ogroženost na jugozahodnem območju Ljubljane je premajhna prevodnost struge Malega grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu zaradi slabega vzdrževanja obstoječega odvodnega sistema, prekinitev koridorjev poplavnih vod proti Barju in Ljubljanici ter zmanjšanja poplavnih površin kot posledice širjenja urbanih območij.

Etapa 1A bo na področju MO Ljubljana – četrtnih skupnosti Trnovo, Vič in Rožnik - zajemala: regulacijo Malega grabna z vsemi objekti in pripadajočimi ureditvami do Bokalškega jezu, razbremenilnik 6a z vsemi pripadajočimi ureditvami, ureditve na področju Gradaščice in Kozarij, spremljajoče ureditve, ki pomenijo odstranitve objektov ter krajinsko - arhitekturne ureditve, prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture in  okoljevarstvene ukrepe.

Na območju Kozarij,  severno od Ceste Dolomitskega odreda (Žuleva vas), bodo izvedeni visokovodni zidovi in nasipi. Višinsko je zgornji rob ureditve določen s funkcionalnostjo in potekom regionalne ceste Ljubljana – Dobrova. Vzporedno z izvedbo protipoplavnih ukrepov bo zagotovljen odtok notranjih in meteornih vod. Za zaustavitev poplavnega toka proti Kosovemu polju je predvidena izvedba prečnega nasipa na območju Poti čez gmajno, ki poteka prečno na poplavni tok in ga preusmerja proti prepustu pod Cesto Dolomitskega odreda in nazaj v strugo Horjulke. S to preusmeritvijo se sicer povečuje hidravlična obremenitev Kozarij, kar pa je upoštevano pri načrtovanju ukrepov za varovanje Kozarij pred visokimi vodami.

Na območju Malega grabna je načrtovana izvedba obsežnih ureditev, ki vključujejo izvedbo protipoplavnih nasipov ter visokovodnih in obrežnih zidov ter pripadajočih ureditev v in ob strugi Malega grabna. Ob tem bodo za zagotovitev optimalnega delovanja načrtovanih ureditev zamenjane tri premostitve: most na Opekarski cesti ter brvi pri Mokriški cesti in na Dolgem mostu. V dolžini 1600 m bo po trasi obcestnega jarka ob južni ljubljanski obvoznici zgrajen razbremenilnik 6a, ki bo na območju bencinskega servisa Barje odmaknjen od obvoznice in se bo izlil v Curnovec. Na območju obrežnih zidov bodo v skalno teraso ob dno vgrajena ribja skrivališča, predvsem na konkavnih straneh pa bodo vložene skale, ki ustvarijo tolmune.

Za aktualne informacije o projektu Gradaščica obiščite spletno stran:

http://projekt-gradascica.si

 

 

Poplava Vič september 2010, Tbilisijska ulica, Foto: A. Kolar

Poplava Vič september 2010, Tržaška cesta, Foto: A. Kolar

Poplava Vič september 2010, Tržaška cesta, Foto: A. Kolar

Poplava Vič september 2010, Tržaška cesta, Foto: A. Kolar

Poplava Vič september 2010, Tržaška cesta, Foto: A. Kolar

Poplava Vič september 2010, Tomažičeva ulica

Poplava Vič september 2010