Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Število najdenih vprašanj:  

Prikaži vse
Skrij vse
  • Kakšen je postopek pridobitve služnostne pogodbe in kje se jo pridobi?

    Pogodba o ustanovitvi služnosti se sklene, ko investitor potrebuje vodno ali priobalno zemljišče v lasti RS za gradnjo ali drug poseg, ki ni povezan z izvajanjem vodne pravice na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. Vloga za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti se sklene z Direkcijo Republike Slovenije za vode na podlagi posebne vloge, ki mora vsebovati podatke o vlagatelju (ime in priimek ali naziv pravne osebe, naslov in davčna številka, zastopnik pravne osebe ali morebitni pooblaščenec, oseba za stike, telefonska številka in elektronski naslov), podatke o vodnem ali priobalnem zemljišču (parcelna številka, katastrska občina, ime vodotoka, površina posega, čas trajanja posega), točno lokacijo posega, določeno z GK koordinatami, ter podatke o vrsti in namenu predvidenega posega. Pogodbo o ustanovitvi služnosti je treba pridobiti pred izdajo vodnega soglasja. Več na spletni strani DRSV - Upravljanje z zemljišči.

  • Kaj lahko sam storim, da bi vodno soglasje pridobil v čim krajšem času?

    V skladu z Zakonom o vodah je predpisan rok za izdajo vodnega soglasja 60 dni od prejema popolne vloge. V praksi pa ugotavljamo, da vloge, ki jih prejemamo, v velikem številu niso popolne in projektna dokumentacija ni pripravljena v skladu z izdanimi projektnimi pogoji. To pomeni, da je treba stranko pozvati k dopolnitvi projektne dokumentacije, kar posledično podaljšuje trajanje postopka in podvaja delo uradni osebi, ki vodi postopek. Stranka lahko k hitrejšemu reševanju vloge največ pripomore s tem, da predloži dokumentacijo, pripravljeno ob doslednem upoštevanju izdanih projektnih pogojev, in da predloži tudi vse ostale potrebne priloge (upravna taksa, morebitna pooblastila…).

  • Iz lokacijske informacije izhaja, da je treba pridobiti vodno soglasje. Kakšen je postopek?

    Pred pričetkom projektiranja je treba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pridobiti projektne pogoje oz. informacijo o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, kot jo predvideva 151. člen Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02). Projektne pogoje je treba pri pripravi PGD dosledno upoštevati. Ko je PGD izdelan, stranka s posebno vlogo, ki ji priloži potrebne priloge, zaprosi za izdajo vodnega soglasja. Obrazci za izdajo informacije o pogojih gradnje in vodnega soglasja so na voljo na spletnih straneh Direkcije RS za vode.

  • Koliko znaša upravna taksa in kdaj je potrebna?

    Višina upravne takse se določi s sklepom Vlade Republike Slovenije. Potrdilo o plačilu upravne takse je treba priložiti samo vlogi za vodno soglasje, medtem ko je vloga za informacijo o pogojih gradnje takse prosta. V primeru, da je bila predhodno pridobljena informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba plačati upravno takso v višini 15 točk, v primeru neposredne vloge za vodno soglasje pa takso v višini 250 točk.

  • Kdaj je potrebno pooblastilo?

    Postopek izdaje vodnega soglasja se vodi po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku. Po ZUP je stranka v upravnem postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na zahtevo katere je začet postopek ali zoper katero teče postopek oz. je nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Stranka lahko opravlja dejanja v postopku sama oz. opravlja dejanja zanjo njen zakoniti zastopnik, lahko pa določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku in zanjo opravlja dejanja, določena v pooblastilu. V primeru, da torej stranka vloge za izdajo vodnega soglasja ne vloži sama oz. preko zakonitega zastopnika, se mora oseba, ki je vlogo podala, pred organom izkazati s pooblastilom, iz katerega je razvidno, da jo stranka pooblašča za zastopanje v postopku, razvidno pa mora biti tudi, za katera dejanja v postopku je dano pooblastilo.

  • Prejel sem sklep o zavržbi. Kaj moram storiti?

    S sklepom se v upravnem postopku odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka, in o vprašanjih, ki se tičejo izvedbe postopka, pa se o njih ne odloča z odločbo. Organ lahko izda sklep o zavržbi zaradi naslednjih razlogov:

    • vodno soglasje v konkretnem primeru ni potrebno, saj ne gre za poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda: Zakon o splošnem upravnem postopku v 1. točki prvega odstavka 129. člena pravi, da v kolikor ne gre za odločanje o upravni stvari, izda upravni organ o tem sklep, s katerim se vloga stranke zavrže. To ne pomeni, da stranka ni pridobila zahtevanega soglasja, pač pa le to, da za poseg soglasje ni potrebno;
    • zadevi je bilo v predhodnem postopku že odločeno: ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena navaja, da organ najprej preizkusi zahtevo stranke in jo s sklepom zavrže, če o isti zahtevi že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno. V primeru, da organ ugotovi, da je bilo v postopku že izdano vodno soglasje, ki je še vedno veljavno, vlogo stranke s sklepom zavrže;
    • vloga ni popolna, zato je ni bilo mogoče obravnavati in jo je treba zavreči: 67. člen ZUP določa, da mora organ, ki prejme nepopolno vlogo, zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti stranki rok, v katerem jo mora dopolniti. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ vlogo s sklepom zavrže. Stranka torej ni pridobila vodnega soglasja, zato mora odpraviti pomanjkljivosti, na katere je bila opozorjena, in nato ponovno zaprositi za vodno soglasje.
  • Kaj je informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda?

    Informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, je poseben dokument, s katerim pristojni organ stranki določi pogoje, pod katerimi je možen poseg v prostor, za katerega je treba pridobiti vodno soglasje. Preko projektnih pogojev pristojni organ usmerja izdelovalca projektne dokumentacije, da ta pripravi takšno projektno rešitev, ki ne bo negativno vplivala na vode in vodni režim ter bo v skladu z veljavno zakonodajo s področja upravljanja z vodami. Izvod informacije o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, ki ga je prejela stranka, je obvezna priloga vlogi za vodno soglasje.

  • Ali je treba pridobiti VS tudi v primeru manjših posegov v prostor, ki jih je možno izvesti na podlagi lokacijske informacije brez gradbenega dovoljenja?

    V skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, je gradnja posameznih enostavnih objektov možna tudi brez gradbenega dovoljenja na podlagi lokacijske informacije. Če tak objekt leži na območju, ki je s področnimi predpisi opredeljeno kot varovano območje, je pred pričetkom gradnje takšnega enostavnega objekta potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa. Če leži torej enostavni objekt v neposredni bližini vodotoka, na varstvenem ali ogroženem območju po Zakonu o vodah oz. če gre za poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, je vodno soglasje za takšen poseg potrebno.

  • Prejel sem odločbo o zavrnitvi. Kaj moram storiti?

    Z odločbo se odloča o stvari, ki je predmet postopka. Kadar organ v postopku ugotovi, da k predloženi projektni dokumentaciji ni možno izdati vodnega soglasja, saj je projektna rešitev v nasprotju s predpisanimi pogoji, in kadar stranka tudi po dopolnitvi ne predloži ustrezno izdelane projektne dokumentacije, izda odločbo o zavrnitvi. Odločba o zavrnitvi ne pomeni, da pozitivnega vodnega soglasja za predviden poseg ni mogoče pridobiti, pač pa mora stranka pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo in organ ponovno zaprositi za izdajo vodnega soglasja. V primeru, da je predvideni poseg v nasprotju s predpisi s področja upravljanja z vodami ali pa je iz predložene dokumentacije razvidno, da bi poseg negativno vplival na vode in vodni režim, organ prav tako izda odločbo o zavrnitvi.

  • Kaj je vodno soglasje in kdaj je potrebno?

    Vodno soglasje je treba pridobiti pred vsakim posegom v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda. Potrebno je v primeru, ko je poseg predviden na vodnem ali priobalnem zemljišču oz. v neposredni bližini vodotoka, ko gre za poseg na vodovarstvenem, poplavnem, erozijsko ogroženem, plazovitem ali plazljivem območju, poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice ali za izvajanje javne službe po Zakonu o vodah, poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik ter za hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarska in rudarska dela ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim ali stanje voda. Vodno soglasje se daje k projektni rešitvi, predvideni v predloženi projektni dokumentaciji. Izdaja se pisno kot izpolnjena klavzula na predhodno izdani informaciji o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, ali v obliki samostojne odločbe.

  • Iz informacije o pogojih gradnje izhaja, da je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa. Kaj je analiza tveganja in kdo jo izdela?

    Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa je posebna študija, s katero se preveri, ali so za poseg, ki bi lahko pomenil tveganje za onesnaženje vodnega telesa, predvideni takšni zaščitni ukrepi, da je tveganje za onesnaženje vodnega telesa sprejemljivo. Analiza tveganja za onesnaženje mora biti izdelana v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. Njen sestavni del mora biti tudi revizija analize tveganja, s katero se preveri pravilnost in računska pravilnost analize tveganja za onesnaženje. Analizo tveganja za onesnaženje lahko izdela pravna ali fizična oseba z ustrezno izobrazbo (geolog), ki izpolnjuje pogoje za projektanta (ima v sodni register ali pri pristojni davčni upravi vpisano dejavnost projektiranja). Revizijo analize tveganja sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje za odgovornega revidenta po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Revizijo lahko opravlja tudi visokošolski oz. drug zavod, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja zaščite vodnih virov, če ima v sodni register vpisano tudi dejavnost s projektiranjem povezanega tehničnega svetovanja in zaposleni pri njem izpolnjujejo predpisane pogoje za odgovornega revidenta po predpisih, ki urejajo graditev objektov.

  • Kaj mora biti priloženo vlogi za izdajo vodnega soglasja?

    Vloga za izdajo vodnega soglasja za poseg, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, mora imeti naslednje priloge:

    • projektno dokumentacijo PGD oz. načrte, iz katerih je razvidno, da so bili pri projektiranju upoštevani podani projektni pogoji;
    • originalni izvod informacije o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda;
    • potrdilo o plačilu upravne takse;
    • pooblastilo v primeru, ko vlagatelj ni hkrati tudi stranka v postopku (investitor);
    • druge priloge, če tako izhaja iz informacije o pogojih gradnje (analiza tveganja, hidrološko-hidravlična analiza, vodna pravica, pogodba o ustanovitvi služnosti…).

    V primeru, da zaprošate za izdajo vodnega soglasja za poseg, za katerega ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, mora biti vlogi priloženo:

    • dokumentacija, ki mora biti sestavljena iz besednega opisa in slikovnega dela. Opisana mora biti nameravana gradnja, priložena pregledna situacija in idejna skica oz. geodetski načrt z vrisanim območjem posega oz. predvidenim objektom;
    • originalni izvod informacije o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda;
    • potrdilo o plačilu upravne takse;
    • pooblastilo v primeru, da vlagatelj ni hkrati tudi stranka v postopku (investitor);
    • druge priloge, če tako izhaja iz informacije o pogojih gradnje (analiza tveganja, hidrološko-hidravlična analiza, vodna pravica, pogodba o ustanovitvi služnosti…).
  • Kdo je pristojen za izdajo informacij o pogojih gradnje in vodnih soglasij?

    Informacije o pogojih gradnje in vodna soglasja izdaja Direkcija RS za vode, organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. V skladu z internimi navodili se vloge za objekte državnega pomena, objekte, katerih investitorji so IPPC zavezanci, in objekte, v katerih nastajajo tehnološke odpadne vode, za celotno državo rešujejo v okviru Sektorja za vodovarstveni režim in vodno infrastrukturo, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana. Za ostale posege so pristojni naši oddelki na osmih lokacijah v RS, opisanih na spletni strani http://www.dv.gov.si/si/o_direkciji/.

  • Iz informacije o pogojih gradnje izhaja, da je za predvideno gradnjo treba pridobiti vodno pravico. Kje pridobim vodno pravico in kakšen je postopek?

    Odgovore najdete na spletni strani z vprašanji in odgovori s področja vodnih pravic.

  • 1. Kaj se preverja v postopku izdaje vodnega dovoljenja?

    Vodno dovoljenje za neposredno rabo vode se lahko izda, če so izpolnjena naslednja določila Zakona o vodah (v nadaljevanju: ZV-1):
    1. nameravana raba je skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter načrti upravljanja z vodami – Uredbo o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja.
    2. nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic ali obstoječih upravičencev do evidentirane posebne rabe vode drugih upravičencev; tako se posebna raba lahko prepove, omeji ali se zanjo določijo posebni pogoji, če bi nameravana raba lahko ogrožala doseganje in ohranjanje ciljev upravljanja voda, ogrožala zdravje ljudi, ogrožala naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov, omejevala urejanje voda ali bi bila v nasprotju s predvidenimi ukrepi urejanja voda, znatno ovirala splošno rabo ali oskrbo s pitno vodo, škodljivo vplivala ali ogrožala območja, varovana po predpisih o ohranjanju narave.

    V primeru, da je za pridobitev vodnega dovoljenja vloženih več vlog, ki se nanašajo na isto vodno telo, ministrstvo pri izdaji vodnega dovoljenja upošteva skladnost nameravane rabe s cilji upravljanja voda, vrstni red vložitve popolne vloge, razpoložljivost vodnega telesa in prednostno rabo za oskrbo s pitno vodo.

    Če je za izvajanje vodne pravice potrebna uporaba vodne infrastrukture, je sklenitev pogodbe iz sedmega odstavka 48. člena ZV-1 pogoj za podelitev vodne pravice.

    Vodno dovoljenje se izda za določen čas, vendar največ za 30 let, z možnostjo podaljšanja, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.

    Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov. Če je za izvajanje vodne pravice potreben poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču, si mora imetnik vodnega dovoljenja pridobiti tudi vodno soglasje, ki ga izda pristojen oddelek Direkcije RS za vode. Če gre za poseg, za katerega je treba skladno s predpisi s področja graditve objektov pridobiti gradbeno dovoljenje, mora investitor pri pristojni upravni enoti vložiti tudi vlogo za izdajo gradbenega dovoljena.

     

  • 2. Ali je treba podati vlogo le za rabo vode za oskrbo s pitno vodo?

    Skladno s 108. členom Zakona o vodah (v nadaljevanju: ZV-1) je vlogo za pridobitev vodne pravice (vodno dovoljenje/koncesija) treba podati v vseh primerih, ko se rabi vodno ali morsko dobro na način, ki presega meje splošne rabe ter za rabo naplavin ali podzemnih voda.

    Vodno dovoljenje je treba pridobiti za neposredno rabo vode za:
    • lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba,
    • tehnološke namene,
    • dejavnost kopališč,
    • pridobivanje toplote,
    • namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin,
    • izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih,
    • pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave,
    • gojenje sladkovodnih in morskih organizmov,
    • pristanišče in vstopno-izstopno mesto po predpisih o plovbi po celinskih vodah,
    • zasneževanje smučišča,
    • proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW,
    • drugo rabo, ki presega splošno rabo po ZV-1, pa zanjo ni treba pridobiti koncesije po ZV-1 in ne gre za posebno rabo, ker gre za zanemarljiv vpliv na vodni režim ali stanje voda in
    • za vse primere rabe vode iz prvega odstavka 118. člena ZV-1, tudi če gre za rabo vode, za katero je treba pridobiti koncesijo.

    Koncesijo je treba pridobiti za rabo vode za:
    • proizvodnjo pijač,
    • potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda,
    • proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, enako ali večjo od 10 MW, in
    • odvzem naplavin, razen če gre za izvajanje javne službe po ZV-1.

    Za vse zgoraj naštete rabe vode je treba pridobiti vodno dovoljenje tudi v primeru, če se voda odvzema iz javnega vodovoda.

  • 3. Ali potrebujem za lastno oskrbo s pitno vodo vodno dovoljenje?

    V primeru, da se objekt, ki bo oskrbovan s pitno vodo, nahaja na območju, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, je za lastno oskrbo s pitno vodo treba pridobiti vodno pravico (117. člen Zakona o vodah (v nadaljevanju: ZV-1)). Vodno pravico za tako rabo vode se, skladno z določili 125. člena ZV-1, podeli z vodnim dovoljenjem, ki ga izda Direkcija RS za vode. Imetnik vodne pravice je vsakokratni lastnik objekta, v katerem se izvaja vodna pravica, če je ta podeljena fizični osebi in ne gre za izvajanje dejavnosti.


    Občina je po Uredbi o oskrbi s pitno vodo dolžna zagotavljati storitev javne službe oskrbe s pitno vodo:
    • na poselitvenih območjih s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve, večjo od 5 prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar
    • na poselitvenih območjih z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve, manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: 1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in 2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.

    Kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo v okviru storitve javne službe, se je lastnik objekta, ki rabi pitno vodo, dolžan priključiti na javno vodovodno omrežje in v ta namen zagotoviti izvedbo priključka na omrežje. V teh primerih določa pogoje za priključitev pristojna občina oz. izvajalec javne službe, ki ga občina za ta dejanja posebej pooblasti.

  • 4. Ali bodo vsi, ki bodo vložili zahtevek za vodno dovoljenje, tega tudi v resnici dobili?

    Zakon o vodah v 127. členu določa, da ministrstvo izda vodno dovoljenje, če sta izpolnjena dva pogoja:
    • nameravana raba je skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter načrti upravljanja z vodami,
    • nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic ali obstoječih upravičencev do evidentirane posebne rabe drugih upravičencev.
    Postopek izdaje vodnega dovoljenja se vodi skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku<s></s>, kjer se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev.

    V primeru, da je vložena zahteva za izdajo vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo objekta, ki se nahaja na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, vodno dovoljenje ne bo izdano, saj Uredba o oskrbi s pitno vodo za ta območja določa, da lastna oskrba s pitno vodo na teh območjih ni dovoljena.

  • 5. Kaj se zgodi, če posameznik vloge za izdajo vodnega dovoljenja ne vloži?

    Zakon o vodah v 181. členu določa, da je posebna raba vode brez predhodno pridobljenega vodnega dovoljenja ali koncesije prekršek, za katerega je zagrožena globa:

    • od 4.000 do 125.000 eurov, če prekršek stori pravna oseba,
    • od 2.000 do 4.000 eurov, če prekršek stori samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
    • od 600 do 2.000 eurov, če prekršek stori odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti,
    • od 400 do 1.200 eurov, če prekršek stori posameznik.

  • 6. Ali je treba v primeru, da se iz istega vodnega zajetja oskrbuje več gospodinjstev, podati ločene vloge?

    Za pomoč pri vlaganju zahtev za izdajo vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo so na spletni strani Direkcije RS za vode objavljeni obrazci vlog.

    Zaradi podatkov, ki jih uradna oseba potrebuje pri vodenju postopka, vam priporočamo, da vsak lastnik stavbe, ki bo oskrbovana iz istega vodnega zajetja, izpolni svoj obrazec vloge. V obrazcu pa lahko navede, da predlaga združitev določenih vlog, saj se ti vložniki oskrbujejo iz istega vodnega vira in so npr. sofinancirali hidrološko/hidrogeološko poročilo.

    Prav tako bo prišlo do združitev vlog, če bo uradna oseba med postopkom izdaje vodnega dovoljenja ugotovila, da se več stavb oskrbuje iz istega vodnega zajetja.

  • 7. Ali bosta MOP in Direkcija RS za vode vedela, če so vsi zavezanci podali vloge za izdajo vodnega dovoljenja?

    Preko ustreznih inšpekcijskih služb ter rečne in morske nadzorne službe je Ministrstvo za okolje in prostor pristojno za nadzor nad izvajanjem Zakona o vodah, zato lahko popolnoma zakonito pridobi vse podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki rabijo vodo in si za to niso pridobile ustrezne vodne pravice.

  • 8. Ali za priklop na vodovodno omrežje zadošča vodno dovoljenje in soglasje oseb, ki si trenutno "lastijo pravico upravljanja"?

    Če se želi lastnik posamezne stavbe priključiti na zasebni vodovod, potrebuje za ta poseg vodno dovoljenje. V postopku njegovega pridobivanja so stranke v postopku tudi vsi ostali imetniki vodne pravice, ki se oskrbujejo iz tega zasebnega vodovoda. Morebitni upravljavec zasebnega vodovoda načeloma v temu postopku nima položaja stranke, razen v primeru, ko so ga imetniki vodne pravice, ki se oskrbujejo iz tega vodovoda, za to posebej pooblastili.


    Soglasje ostalih imetnikov vodne pravice, ki se oskrbujejo iz zasebnega vodovoda, ni pogoj za pridobitev vodnega dovoljenja. Če pa se lastnik posamezne stavbe želi priključiti na javno vodovodno omrežje, za priključitev potrebuje soglasje upravljavca javnega vodovoda.

  • 9. Ali se lahko novemu lastniku objekta, ki je priključen na vaški vodovod, zaračuna prispevek (v primeru, da želi ta objekt obnoviti, priključek pa se ne spreminja)?

    Direkcija RS za vode ima v okviru svoje pristojnosti, med katere sodi tudi upravljanje z vodami, zakonsko podlago, da za podeljene vodne pravice zaračunava dve vrsti dajatev:
    • plačilo za vodno pravico (podzakonskega akta, ki podrobneje predpisuje merila, načine in višine plačila, Vlada RS še ni sprejela, zato se ta dajatev še ne plačuje),
    • vodno povračilo (način določanja višine, način obračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za znižanje ter oprostitev vodnega povračila podrobneje določa Uredba o vodnih povračilih.
    V primeru, da se nek objekt oskrbuje s pitno vodo iz zasebnega priključka, se obveznost plačevanja vodnega povračila ugotavlja skladno z določili Uredbe o vodnih povračilih, ki pa za zavezanca za plačilo vodnega povračila ne šteje osebe, ki upravlja objekt ali napravo za izkoriščanje vode za rabo vode, ko gre za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo manj kot 50 prebivalcev, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 2.500 m3 in vodni vir ni vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo.

  • 10. Ali lahko lastnik rezervoarja (vaški vodovodni odbor) zavrne priključitev objekta na vaški vodovod?

    Ali mora tak vodovod že razpolagati z vodnim dovoljenjem?

    Lastniki zasebnega vodovoda ne smejo brez strokovno-tehničnih argumentov zavrniti priključitve objekta na zasebni vodovod. O rabi vode namreč odloča država in ne lastniki vodovoda, zato mora vsak novi objekt oz. njegov lastnik postopek priključitve začeti tako, da najprej poda vlogo za izdajo vodnega dovoljenja na Direkcijo RS za vode. V ta postopek se kot stranske udeležence povabi tudi imetnike vodne pravice na istem vodnem viru, vendar izključno zaradi odločanja o možnostih rabe vode.

    Zakon o vodah (v nadaljevanju: ZV-1) v 117. členu celo določa, da mora (sicer gre za prekršek po 30. točki prvega odstavka 181. člena ZV-1) lastnik ali drug posestnik zemljišča, na katerem se nahaja voda, dopustiti rabo te vode za oskrbo s pitno vodo tudi drugi osebi, ki živi na območju, kjer se lastna oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne službe, in izdatnost tega vodnega vira to omogoča. Seveda je za vsak poseg na tujem zemljišču treba pridobiti pravni naslov (soglasje lastnika, služnostna pravica, stavbna pravica).

    Uredba o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Uredba) v 8. členu določa, da mora v primeru lastne oskrbe s pitno vodo zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
    – eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
    – eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
    – eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
    V 8. členu Uredbe je prav tako določeno, da morajo lastniki zasebnega vodovoda skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.

  • 11. Kakšen je postopek, da novogradnja pridobi možnost priključitve na eno od razpoložljivih zajetij, ki imajo vodno dovoljenje?

    V primeru, da gre za novogradnjo stanovanjske hiše na območju, kjer je možna priključitev na javni vodovod v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo, lastna oskrba s pitno vodo ni dovoljenja. V teh primerih je treba ugotoviti, kdo je upravljavec javnega vodovoda in pri njem podati vlogo za izdajo soglasje za priključitev predmetnega objekta na javno vodovodno omrežje.
    Če pa leži objekt, ki se želi oskrbovati s pitno vodo na območju, kjer še ni zagotovljene oskrbe s pitno vodo kot storitev javne službe, mora lastnik tega objekta na Direkcijo RS za vode podati vlogo za izdajo vodnega dovoljenja. Osnovni pogoj za izdajo vodnega dovoljenja v teh primerih je, da je izdatnost zajetja zadostna za oskrbo nove stavbe s pitno vodo, ter da nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali ne onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic drugih upravičencev. Obrazci vlog za izdajo vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo so objavljeni na spletni strani Direkcije RS za vode.

  • 12. Ali je mogoče pridobiti vodno dovoljenje, če nismo lastniki parcele, na kateri je vodno zajetje, ta voda pa se je vedno uporabljala le za napajanje stanovanjske stavbe, katere lastniki smo?

    Zakon o vodah (v nadaljevanju: ZV-1) v 125. členu določa, da je treba za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo pridobiti vodno dovoljenje (vodno pravico). Po Uredbi o oskrbi s pitno vodo se vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo izda, če stavba ne leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba oskrbe s pitno vodo.


    Lastništvo zemljišča, na katerem je izvedeno zajetje, ni pogoj za pridobitev vodnega dovoljenja. V skladu z drugim odstavkom 117. člena ZV-1 mora lastnik oz. posestnik zemljišča, na katerem se nahaja voda, dopustiti rabo vode, ki se nahaja na njegovem zemljišču, za oskrbo s pitno vodo tudi drugi osebi z območja, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo (kjer ni javnega vodovoda), če to omogoča izdatnost vodnega vira. Če je v tem primeru treba zgraditi cevovod ali drugo z njim povezano napravo na zemljišču vodnega vira, lahko druga oseba v skladu s tretjim odstavkom 117. člena ZV-1, ki ni lastnik oz. posestnik tega zemljišča, zahteva ustanovitev služnosti dovajanja vode v korist svojega zemljišča (civilni postopek). Če imetnik vodne pravice rabi za izvajanje vodne pravice vodno, priobalno ali drugo zemljišče, pa sam ni lastnik takega zemljišča, mora pridobiti to zemljišče s pravnim poslom ali pridobiti soglasje lastnika tega zemljišča za omejitev njegove lastninske pravice oziroma pridobiti služnostno ali stavbno pravico v skladu z določili 120. člena ZV-1.

  • 13. V vodnem dovoljenju je obveznost namestitve merilne naprave za ugotavljanje odvzete količine vode. Jo je treba tudi dejansko namestiti?

    Zakon o vodah (v nadaljevanju: ZV-1) kot vsebino vodnega dovoljenja predpisuje tudi določitev načina rabe in pogoje, ki jih mora upoštevati imetnik vodne pravice pri njenem izvajanju.

    Eno izmed glavnih načel upravljanja z vodami je načelo dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov, zato ZV-1 določa, da je posebno rabo treba izvajati tako, da se zagotovi smotrna in učinkovita poraba vode z uporabo najboljše razpoložljive tehnike. Vodno pravico se lahko izvaja samo na način, za namen in v mejah, za katere je bila pridobljena ali je bila evidentirana in jo lahko uporablja samo imetnik vodne pravice oziroma upravičenec do evidentirane posebne rabe vode (108. člen ZV-1). Namestitev merilne naprave je, glede na trenuten razvoj tehnologije, najučinkovitejše sredstvo za ugotavljanje količine porabljene vode. Da so izmerjeni podatki preverljivi, jih je potrebno beležiti in hraniti.

    Če imetnik nima nameščene merilne naprave, kot je to zahtevano v izreku vodnega dovoljenja, s tem stori prekršek iz 25. točke prvega odstavka 181. člena ZV-1. Prav tako lahko v tem primeru Direkcija RS za vode po uradni dolžnosti odvzame vodno dovoljenje, če je taka kršitev poprej ugotovljena z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja (132. člen ZV-1).

  • 14. Sem imetnik vodnega dovoljenja z veljavnostjo do 31. 12. 2020. Ali mi lahko preneha pred potekom tega roka?

    Zakon o vodah v 135. členu določa razloge za prenehanje vodnega dovoljenja. Vodno dovoljenje lahko preneha pred potekom roka, za katerega je bilo izdano, v naslednjih primerih:
    1. če imetnik ni začel z rabo vode v roku, določenem v dovoljenju, ali v roku dveh let od njegove dokončnosti ni pridobil dovoljenja za poseg v prostor in graditev objektov ali dve zaporedni leti ne izvaja vodne pravice
    2. če se imetnik odpove pridobljeni vodni pravici,
    3. v primeru odvzema,
    4. vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo preneha z nastankom obveznosti priključitve na javni vodovod po predpisih o oskrbi s pitno vodo,
    5. z možnostjo priključitve namakalnih območij na veliki namakalni sistem, ko je ta dan v uporabo, če gre za vodno dovoljenje za male namakalne sisteme ali za individualno namakanje kmetijskih zemljišč,
    6. s smrtjo fizične osebe, če v enem letu po smrti fizične osebe ni bil podan predlog iz prvega odstavka 121.a člena tega zakona (začasno imetništvo vodne pravice),
    7. s prenehanjem pravne osebe.

  • 15. Vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo mi poteče konec leta. Kaj moram storiti?

    Postopek podaljšanja vodnega dovoljenja se vodi enako kot postopek izdaje novega vodnega dovoljenja. Imetnik vodnega dovoljenja (lastnik objekta v katerem se izvaja vodna pravica) mora pred iztekom roka, določenega v vodnem dovoljenju na Direkcijo RS za vode vložiti vlogo za podaljšanje na obrazcu Vloga za pridobitev ali podaljšanje vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo.

     

    Vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo se lahko podaljša samo na območju, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo. Upravni organ tako v prvi fazi ugotovitvenega postopka, zaprosi pristojno občino za izjavo o komunalni opremljenosti območja in možnosti priključitve na javni vodovodni sistem. V kolikor se objekt ne nahaja znotraj območja javnega vodovoda upravni organ nadaljuje z ugotovitvenim postopkom tako, da preveri ali obstaja na obravnavanem območju odvzema vode sprejet predpis o določitvi vodovarstvenega območja in ali ta predpis omejuje, preprečuje ali nalaga kakšno obveznost v zvezi z rabo vode; ali se nahaja znotraj območja, varovanega po predpisih o ohranjanju narave; lastništvo oskrbovane stavbe in vodnega vira ter morebitna druge vodne pravice na istem vodnem viru ali v neposredni bližini.

     

    V kolikor so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev, se vodno dovoljenje lahko podaljša za največ 30 let.

  • 16. Ali mora investitor za koriščenje kapnice pridobiti vodno dovoljenje?

    Zakon o vodah (v nadaljevanju: ZV-1) ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. ZV-1 med pomeni pojmov ne opredeljuje pojma kapnica (gre za prestreženo meteorno vodo), zato se za koriščenje tako prestrežene vode ZV-1 ne uporablja in si posledično za njeno rabo tudi ni treba pridobiti vodnega dovoljenja.

  • 17. Katera dovoljenja je treba pridobiti za gradnjo MHE?

    1. Vodno dovoljenje (125. člen ZV-1)

    Vodno dovoljenje je pravica do posebne rabe vode, ki jo je treba pridobiti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW. Vlogo je treba vložiti na Direkcijo RS za vode, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana.

    Vsebino vloge za pridobitev vodnega dovoljenja določa Pravilnik o vsebini vloge za pridobitev vodnega dovoljenja in o vsebini vloge za pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda.

    2. Vodno soglasje (150. – 153a. člen ZV-1)

    Po pridobitvi vodnega dovoljenja se na pristojni oddelek Direkcije RS za vode poda vlogo za pridobitev vodnega soglasja.

    Vodno soglasje je odločba, s katero Direkcija RS za vode potrdi projektno rešitev za poseg v prostor, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda. Za takšen poseg v prostor med drugim štejeta poseg v prostor, potreben za izvajanje posebne rabe vode, in poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču.

    Poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju Direkcije RS za vode se lahko izvede na podlagi pridobljene služnostne ali stavbne pravice. Ministrstvo za okolje in prostor lahko služnostno pravico na vodnem ali priobalnem zemljišču, s katerim upravlja, podeli z dokončnim vodnim soglasjem. Če je za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva treba ustanoviti stavbno pravico, je dokončno vodno soglasje podlaga za sklenitev pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.

    Vsebino vloge za pridobitev vodnega soglasja določa Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja.

    3. Gradbeno in uporabno dovoljenje (pristojnost upravne enote)

    Po pridobitvi vodnega soglasja se pri pristojni upravni enoti poda vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Uporabno dovoljenje je odločba, s katero tisti upravni organ, ki je za gradnjo izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda dovoli začetek uporabe objekta.

  • 18. Kakšen je postopek pridobitve vodne pravice za rabo vode za pridobivanje električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW?

    Vlogo, obrazec zanjo najdete na spletni strani DRSV, je treba vložiti na Direkcijo RS za vode, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana. Vsebina vloge za pridobitev vodnega dovoljenja je določena s Pravilnikom o vsebini vloge za pridobitev vodnega dovoljenja in o vsebini vloge za pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda.

    Po prvem odstavku 125. člena Zakona o vodah je treba za neposredno rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, pridobiti vodno dovoljenje. Izdaja vodnega dovoljenja se vodi skladno z določili ZV-1 ter Zakona o splošnem upravnem postopku. Po prvem odstavku 127. člena ZV-1 upravni organ izda vodno dovoljenje, če je nameravana raba skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter z načrti upravljanja z vodami in če nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic ali obstoječih upravičencev do evidentirane posebne rabe vode drugih upravičencev.

    Če je za izvajanje vodne pravice potrebna uporaba vodne infrastrukture, je sklenitev pogodbe iz sedmega odstavka 48. člena ZV-1 pogoj za podelitev vodne pravice.

    Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja predvideva naslednje primere, ko vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo manjšo od 10 MW ni mogoče podeliti:
    - na delu vodotoka, ki ima prispevno površino, manjšo od 10 km2, ali če je vrednost sQnp v profilu predvidenega odvzema vode manjša ali enaka 0,08 m3/s, razen v primeru samooskrbnih gospodinjstev, ki izkažejo, da priključitev na distribucijsko omrežje ni izvedljiva.
    - na odsekih vodotokov in na naravnih jezerih, pomembnih za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer (vodna pravica za posebno rabo vode na vodotokih in drugih vodah v zaledju odseka se lahko podeli na podlagi ugotovitve, da izvajanje vodne pravice ne bo poslabšalo stanja voda na teh odsekih).

  • 19. Kateri dokumenti so potrebni za pridobitev vodnega dovoljenja za pridobivanje toplote in kakšen je postopek?

    V primeru uporabe vode za toplotne črpalke voda-voda si mora stranka, če vrtina še ne obstaja in je globlja od 30 m, ali če se nahaja na vodovarstvenem območju, pri Direkciji RS za vode najprej pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, skladno z določili 115. člena Zakona o vodah. Po pridobitvi tega dovoljenja lahko stranka začne z raziskovalnimi deli in po njihovem zaključku vloži vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za pridobivanje toplote, ki ga prav tako vloži pri Direkciji RS za vode. Kot pomoč pri vlaganju zahtevkov je Direkcija RS za vode na svoji spletni strani objavila obrazce vlog, kjer so navedene tudi vse potrebne priloge. Za vsako vlogo je treba plačati tudi upravno takso v vrednoti 22,66 eurov.

    Vodno dovoljenje izda ministrstvo, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja: 1. nameravana raba je skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter načrtom upravljanja voda, 2. nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic drugih upravičencev.

    Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja v 8. členu določa, da se vodna pravica za rabo vode za pridobivanje toplote na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I) ne podeli, prav tako je na teh območjih prepovedana vgradnja toplotnih črpalk.

    Če pa se pridobiva toplota preko geotermičnih virov (pridobivanje toplote z geosondo), je za tako rabo treba pridobiti dovoljenje skladno z določili Zakona o rudarstvu

  • 20. Katera dovoljenja in dokumente moram pridobiti, če želim na svoji posesti urediti ribnik?

    Ker morajo biti posegi v prostor skladni z veljavno prostorsko zakonodajo, je priporočljivo, da se pred posegom pridobi lokacijsko informacijo, ki jo izda pristojna občina. Iz lokacijske informacije je razvidno, ali prostorski akt občine na konkretnem zemljišču sploh dopušča ureditev ribnika.

    V primeru, da je poseg dopusten, je v vsakem primeru treba pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojen oddelek Direkcije RS za vode.
    Ali je za ureditev ribnika treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je odvisno od velikosti ribnika, in sicer je za vse ribnike, ki ne izpolnjujejo pogojev za enostavne objekte iz Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
    Če bo ribnik okrasen ali se bo uporabljal za izvajanje športnega ribolova (komercialni ribnik), gojenje sladkovodnih organizmov in podobno, je za rabo vode treba pridobiti tudi vodno dovoljenje.

  • 21. Kdaj je potrebno plačilo upravne takse?

    Plačevanje upravne takse ureja Zakon o upravnih taksah (v nadaljevanju: ZUT).
    ZUT ureja plačevanje upravnih taks za dokumente (npr. potni list, osebna izkaznica, gradbeno dovoljenje, vodno dovoljenje,…) in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah pri upravnih organih. Upravni organi so organi državne uprave (ministrstvo, organ v sestavi ministrstva, vladna služba in upravna enota) in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter podjetja in druge organizacije ter posamezniki, kadar na podlagi javnih pooblastil odločajo o upravnih zadevah. Taksni zavezanec pa je tisti, ki s svojo vlogo uvede upravni postopek oziroma na katerega zahtevo se opravi dejanje ali izdajo dokumenti, predvideni v taksni tarifi, ki je del ZUT.

    Takso je treba plačati, ko nastane taksna obveznost, in sicer:
    • za vloge takrat, ko se vložijo pri pristojnem organu;
    • za odločbe, dovoljenja, sklepe, soglasja in druge dokumente takrat, ko se vloži zahteva, naj se izdajo;
    • za upravna dejanja takrat, ko se vloži vloga, naj se opravijo.

    Upravna taksa za vlogo (tarifna številka 1) znaša 4,50 eurov, za pritožbo (tarifna številka 2) in odločbo (tarifna številka 3) pa 18,10 eurov.

    Ob vložitvi vloge za izdajo vodnega dovoljenja je torej treba poravnati upravno takso v skupnem znesku 22,60 eurov (za vlogo in za odločbo).

    V primeru, da se na zahtevo več oseb izda ena odločba, ki se nanaša na več zadev, se plača taksa tolikokrat, kolikor je v vlogi zahtevkov.

  • 22. Kdaj se lahko vrne že plačana upravna taksa?

    Po 17. členu Zakona o upravnih taksah ima pravico do vračila vse ali preveč plačane takse tisti, ki:
    • je plačal takso, ki je ni bil dolžan plačati;
    • je plačal takso v višjem znesku, kot je predpisana;
    • je plačal takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil;
    • je plačal takso za pritožbo ali drugo pravno sredstvo, ki mu je organ ugodil;
    • je plačal takso, pa je bila njegova vloga zavržena (vrne se taksa, zaračunana po tarifni št. 3).

    Ne glede na navedeno pa taksni zavezanec ne more zahtevati vračila takse za:
    • vlogo (tarifna št. 1), s katero je zahteval, naj se dejanje opravi ali dokument izda, če organ iz kakršnihkoli vzrokov dejanja ni opravil ali dokumenta ni izdal;
    • za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ker je bil postopek ustavljen na zahtevo ali z opustitvijo ali opravo kakšnega dejanja taksnega zavezanca, potem ko je bil izveden že celoten ugotovitveni postopek.

    Vračilo upravne takse taksni zavezanec zahteva z zahtevkom, ki ga vloži najpozneje v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa pomotoma plačana oziroma od dneva, ko je izvedel, da dejanje ni bilo opravljeno ali dokument izdan oziroma od dneva, ko je bila izdana odločba, s katero se je ugodilo pritožbi. Če je znesek preveč plačane takse višji od 18,00 eura, se upravna taksa vrne po uradni dolžnosti.

    Vrnitve takse ni več mogoče zahtevati po preteku dveh let od dneva, ko je bila plačana.

  • 23. Kdo je odgovoren za odstranjevanje plavja iz vodotokov?

    Direkcija RS za vode je zadolžena za vzdrževanje vodotokov (za nujno ukrepanje reševanja stabilnosti objektov in vzpostavljanja osnovne pretočnosti struge).

     

    Zakon o vodah površinske vode razvršča po pomenu v vodotoke 1. reda in vodotoke 2. reda.

     

    Pribrežni lastniki vodotokov 2. reda so po Zakonu o vodah dolžni čistiti brežine teh vodotokov. Gre za čiščenje ob bregovih (odstranjevanje naplavin, odpadkov in drugih predmetov). Čiščenje brežine ne pomeni celovitega čiščenja vodotokov, saj je čiščenje plavin (peska in mulja!) v vodotokih strokovno in predvsem nevarno opravilo, za kar ima država usposobljene koncesionarje. Pri čiščenju vodotokov lahko sodeluje tudi lokalna skupnost, ki lahko sklene sporazum z direkcijo, potem pa skladno z njim dela izvaja koncesionar. Vsi hudourniki spadajo med vodotoke 2. reda.

     

    Vodotoki 1. reda so naslednji:

    Jadransko morje, Blejsko jezero, Bohinjsko jezero, Cerkniško jezero, Sava Dolinka, Sava Bohinjka, Sava, Tržiška Bistrica, Kokra, Sora, Kamniška Bistrica, Ljubljanica, Savinja, Mirna (na Dolenjskem), Krka, Sotla, Kolpa, Drava, Meža z Mislinjo, Dravinja, Pesnica, Mura, Ledava, Ščavnica, Rižana, Reka, Soča, Idrijca, Vipava, Dragonja, Mirna, Nadiža, Idrija, Paka, ostale celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo.

  • 24. Kako je urejen prost dostop do vode in kakšne so možnosti posegov na vodna in priobalna zemljišča?

    Po Zakonu o vodah je do vode - vodnega javnega dobra - omogočen dostop vsakomur (15. in 17. člen ZV-1).

     

    Posegi na vodna in priobalna zemljišča so prepovedani, razen izjem, kamor sodi tudi gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije (37. člen ZV-1).

     

    Po 84. členu so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda in ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prav tako so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode (86. člen ZV-1).

     

    Tako vodno kot priobalno zemljišče sta lahko tudi v zasebni lasti. Gre torej za spoštovanje režima, ne glede na lastništvo zemljišča.

     

    Nasipavanje priobalnih zemljišč; odlaganje drv, bal sena; postavljanje raznih barak, vrtnih ut, ograj, lahko privedejo do škodljivih v primeru visokih voda in jih prijavljata inšpekcijskim službam tako DRSV kot koncesionarji, izvajalci obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda). K ukrepanju in ozaveščanju za preprečevanje takih pojavov pozivamo tudi lokalne skupnosti, predvsem ob poplavnih dogodkih.