Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

UPRAVLJANJE Z VODNIMI IN PRIOBALNIMI ZEMLJIŠČI

Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) v tretjem odstavku 35. člena določa, da mora investitor, če v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na katerih se bo izvajala gradnja, v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti: notarsko overjeno pogodbo o pridobitvi te pravice, ki je predlagana za vpis v zemljiško knjigo (sodno ali upravno odločbo, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del, sklep o določitvi investitorja kot upravljavca nepremičnine, če gre za nepremičnino v lasti njegovega ustanovitelja, razen če je iz uradnih evidenc razvidno, da je investitor zakoniti upravljavec), ali drugo listino, ki v skladu z zakonom omogoča gradnjo oziroma izvajanje del.

 

V primeru izvedbe posega na vodnem ali priobalnem zemljišču v lasti Republike Slovenije mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja skleniti eno izmed pogodb, ki se sklepajo v okviru upravljanja z vodnimi in priobalnimi zemljišči na Direkciji RS za vode, in sicer:

  • pogodbo o ustanovitvi služnosti,
  • pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice,
  • pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij glede uporabe in vzdrževanja vodne infrastrukture za druge namene (48. člen Zakona o vodah),
  • pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij pri gradnji vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda (49. člen Zakona o vodah) in
  •  sporazum o uporabi vodnega zemljišča v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za vode, ki ga sklenemo za posege, katerih investitorji so državni organi oziroma pravne osebe, ki izvajajo posege v imenu in za račun Republike Slovenije.

Vse naštete pogodbe se lahko sklenejo po dokončnosti Vodnega soglasja, stranke pa lahko vlogo oddajo na vnaprej pripravljenih obrazcih (razen za služnost, kjer dodatna vloga ni potrebna), ki jih pošljejo na naslov: Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana.

 

 Ustanovitev služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti države

 Za dopustne posege na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti države je mogoče pridobiti služnostno pravico, in sicer na podlagi dokončnega Vodnega soglasja (153a. člen Zakona o vodah).

Nabor posegov in določitev nadomestila, za katere se pridobi služnostna pravica, je določen v Pravilniku o metodologiji za določanje nadomestil za služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 35/11 in spremembe).

Investitorju ni treba vlagati posebne vloge za pridobitev služnostne pravice, saj se predlog pogodbe pripravi ob vodnem soglasju. Nujno pa je, da investitor že ob vlogi za vodno soglasje sporoči vse podatke, ki so potrebni za pogodbeno opredelitev posega in izračun nadomestila.

 

Ustanovitev stavbne pravice na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti države

Za dopustne posege na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti države je mogoče pridobiti služnostno pravico, in sicer na podlagi dokončnega Vodnega soglasja (153a. člen Zakona o vodah).

Tako kot služnostna. je tudi stavbna pravica odplačna, enkratno nadomestilo se določi skladno s Pravilnikom o metodologiji za določanje nadomestil v postopkih pridobivanja, razpolaganja in obremenjevanja s stavbnimi pravicami (Uradni list RS št. 56/2016).

 

Ureditev medsebojnih razmerij glede uporabe in vzdrževanja vodne infrastrukture za druge namene in pri gradnji vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda

Vodna infrastruktura je definirana v 44. členu Zakona o vodah kot:

»Objekt in naprava ali ureditev, namenjena urejanju voda, zlasti visokovodni nasip, jez, prag, zadrževalnik, brez zemljišč na območju zadrževalnika, namenjenih občasnemu zadrževanju voda, zbiralnik ipd. ter izvajanju monitoringa voda.

Za vodno infrastrukturo se, poleg objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, šteje tudi vodotok, ki je nastal zaradi prestavitve naravnega vodotoka ali njegove ureditve, ali vodni zbiralnik, ki je nastal z zajezitvijo tekočih voda ali zaradi drugega posega v prostor, če je namenjen izvajanju javnih služb po tem zakonu.«

Kadar želi oseba uporabljati objekt vodne infrastrukture za namene, ki presegajo urejanje voda, ali pa želi zgraditi ali dograditi že obstoječi objekt vodne infrastrukture, se razmerja glede medsebojnih pravic in obveznosti in vzdrževanja vodne infrastrukture med osebo in Direkcijo RS za vode uredijo s pogodbo.

Podlaga za sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerjih je dokončno vodno soglasje*.

*  Vodno soglasje ni potrebno, kadar se sklepa pogodba o ureditvi medsebojnih razmerjih zaradi uporabe vodne infrastrukture v povezavi s pridobitvijo vodne pravice oz. postopkom podelitve vodnega dovoljenja.

 

Oseba, ki želi skleniti pogodbo, mora podati pisno vlogo:

Pisna vloga ni potrebna, kadar se sklepa pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij zaradi uporabe vodne infrastrukture v povezavi s pridobitvijo vodne pravice oz. postopkom podelitve vodnega

dovoljenja. V teh primerih je postopek sklenitve pogodbe del postopka izdaje vodnega dovoljenja.

 

Sporazum o uporabi stvarnega  premoženja

Kadar želi drug državni organ uporabljati vodno ali priobalno zemljišče v lasti države, se sklene z uporabnikom sporazum o uporabi stvarnega premoženja, s katerim se uredijo medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem zemljiščem.

Sporazum se sklene na podlagi določil Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18).

Podlaga za sklenitev sporazuma o uporabi stvarnega premoženja je dokončno vodno soglasje.

 

Državni organ, ki želi skleniti sporazum, mora podati pisno vlogo: