Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

JAVNE PREDSTAVITVE

Dr. Nataša Smolar Žvanut, mag. Jana Meljo:

Raba površinskih voda v Sloveniji

V Velenju je dne 6. 12. 2018 potekal simpozij z naslovom: »Zeleno in modro: okolje, stičišče ved in protislovij«. Simpozij je bil organiziran ob 10. obletnici delovanja Visoke šole za varstvo okolja v Velenju, z namenom predstavitve novih znanstvenih in strokovnih spoznanj na področju varstva okolja. V tematskem sklopu »Tla in voda« je bil predstavljen prispevek z naslovom: Raba površinskih voda v Sloveniji. Avtorici sta v uvodu predstavili zakonska izhodišča za rabo površinskih voda. V nadaljevanju sta poudarili, da je v Sloveniji podeljenih okoli 1.800 vodnih pravic za rabo voda na površinskih vodah, od tega največ za proizvodnjo energije v malih hidroelektrarnah in za gojenje rib, manj pa za namakanje, tehnološko rabo, pristanišča, oskrbo s pitno vodo, odvzem naplavin, zalivanje in drugo rabo. Rezultati analize rabe voda v Sloveniji kažejo, da so številna vodna telesa v hidroekoregiji Alpe zelo obremenjena s povratnimi odvzemi vode, medtem ko so vodna telesa v hidroekoregiji Padska nižina zelo obremenjena z nepovratnimi odvzemi vode. V zadnjem delu predavanja so bili predstavljeni že izvedeni ukrepi in ukrepi, ki se izvajajo skladno z državnim Programom ukrepov upravljanja voda. 

 

 

 

Andreja Palatinus, univ. dipl. ekol.:

Morski odpadki v Sredozemlju na Mednarodni poletni šoli v Trstu

Andreja Palatinus, zaposlena na DRSV, je 17.7.2017 na povabilo organizatorjev Napredne šole za usposabljanje o trajnostni modri rasti v Sredozemlju in Črnem morju predstavila pregled onesnaženosti morskega okolja s plastičnimi odpadki v Sredozemlju, s poudarkom na Jadranskem morju. Onesnaženost celotnega Sredozemskega morja z odpadki, predvsem iz umetnih mas (plastike), je izredno kritična. Tako ocenjujejo strokovnjaki, ki so delali raziskave po vsem Sredozemlju. Jadransko morje pri tem ni izjema. V predavanju je Andreja poslušalcem iz držav s celotnega območja Sredozemskega morja predstavila obsežnost onesnaženosti v regiji s plastičnimi odpadki tako mikro kot makro velikosti, razporejenost odpadkov ter izzive, ki nas na ravni regije čakajo v prihodnje. Odziv na predavanje je bil zelo pozitiven in eno izmed glavnih sporočil predavanja je bilo tudi nujnost sodelovanja na regionalnem nivoju. Slovenija je ravnokar sprejela Načrt upravljanja z morskim okoljem, s katerim bo aktivno poskušala zmanjšati onesnaženost morskega okolja tudi z vidika morskih odpadkov, in regionalno sodelovanje je izrednega pomena pri tovrstnih onesnaženjih, ki ne poznajo meja.

 

Za vsa vprašanja smo vam na voljo.

Več informacij: Andreja Palatinus, andreja.palatinus(at)gov.si, telefon: 01-478 31 54

 

Tomaž Prohinar: Izzivi upravljanja vodnega in obvodnega okolja in prostora

Direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar  je v uvodnem delu kongresa o vodah predstavil izzive upravljanja vodnega in obvodnega okolja in prostora. Izpostavil je ključne aktivnosti s področij varstva in izboljšanja površinskih voda in morskega okolja, zmanjševanja poplavne ogroženosti v Sloveniji ter investicij, mednarodnih projektov in izvajanja operativnih programov gospodarskih javnih služb.

 

Predstavitev ...

 

 

Mag. Jana Meljo, Jurij Krajčič, dr. Nataša Smolar Žvanut: Raba voda v Sloveniji

V Podčetrtku je v dneh od 19. do 20. 4. 2017 potekal Drugi slovenski kongres o vodah pod geslom »voda povezuje«. V tematskem sklopu Raba voda in vodni ekosistemi sta bila predstavljena dva prispevka DRSV, prvi za naslovom Raba voda v Sloveniji in drugi z naslovom Raba vode v večnamenskih zadrževalnikih.

 

V okviru priprave strokovnih podlag Načrtov upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2016-2021 so bili na ravni Republike Slovenije analizirani podatki, ki prikazujejo dovoljen obseg posameznih vrst rabe voda, razdelitev rabe voda po tipu odvzema, indekse kakšne? rabe voda in podrobnejši pregled posameznih vrst rabe voda. Skladno z Vodno direktivo in nacionalno zakonodajo s področja voda so določeni tudi cilj upravljanja voda, da se zagotovi varovanje in upravljanje z vodnimi viri in z njimi povezanimi ekosistemi.

 

Glavni cilji rabe voda so trajnostna raba voda ob doseganju okoljskih ciljev, vzpostavitev podpore načrtovanju rabe voda, izboljšanje povezljivosti in uporabnosti evidenc o rabi voda, evidentiranje podatkov o količinah rabljene vode, zmanjšanje števila kršitev, vezanih na rabo voda, ter zagotovitev zadostne količine kakovostne pitne vode. Z namenom doseganja ciljev upravljanja voda je bil sprejet Program ukrepov upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2016–2021. Ukrepe sestavljajo temeljni in dopolnilni ukrepi. Z namenom izboljšanja izvajanja temeljnih ukrepov je sprejet dopolnilni ukrep, vezan na podporo odločanju o rabi ter nadgradnji in povezavi različnih evidenc s področja voda v skupni informacijski sistem.

 

Povzetek predstavitve ...

 

 

Mag. Jana Meljo, Jurij Krajčič, Dr. Nataša Smolar Žvanut: Raba vode v večnamenskih zadrževalnikih

V Sloveniji so zgrajeni večnamenski zadrževalniki, na katerih se izvajajo različne vrste rabe voda in ostale dejavnosti, ki niso vedno skladne z načrtovano rabo voda. Nenačrtovana raba zadrževalnikov, predvsem ribištvo, ribogojstvo, rekreacija in turizem, otežuje njihovo upravljanje in sofinanciranje vzdrževalnih del. Za uspešnejše upravljanje zadrževalnikov je ključna določitev prioritete rabe vode in drugih dejavnosti v večnamenskih zadrževalnikih.

 

V ta namen je bila v prvem vodno načtovalskem obdobju izvedena naloga, v sklopu katere je bilo obravnavanih 56 večnamenskih zadrževalnikov in 2 hidroenergetska derivacijska kanala. Zbrani so podatki o tehničnih značilnostih zadrževalnikov, obstoječih in predvidenih vrstah rabe voda, o obremenitvah, hidromorfologiji in podatki, vezani na ekonomske vsebine. Na podlagi teh podatkov je bil podan predlog prednostne uporabe vodnih zadrževalnikov.

 

Določeni so bili tudi nosilci stroškov uporabe vodne infrastrukture za druge namene. Za zagotovitev enotnega sistema ureditve razmerij glede finančnih obveznosti, ki nastanejo z uporabo vodne infrastrukture, je bil izdelan tudi predlog kriterijev delitve finančnih stroškov za uporabo vodnih objektov in naprav v večnamenskih zadrževalnikih med različnimi uporabniki. Izbrani kriterij je bil preizkušen na štirih primerih večnamenskih zadrževalnikov: Slivniško, Šmartinsko in Žovneško jezero ter za akumulacijo HE Vrhovo.

 

Povzetek predstavitve ...

 

 

 

Mag. Jana Meljo, univ. dipl. inž. grad.,

dr. Nataša Smolar Žvanut, univ. dipl. biol.:

Program ukrepov rabe površinskih voda v okviru načrta upravljanja voda

Objavljamo povzetek predstavitve programa ukrepov rabe površinskih voda v okviru Načrta upravljanja voda na simpoziju Vodni dnevi v Podčetrtku 13. in 14. oktobra 2016.

 

V okviru priprave strokovnih podlag Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2016–2021 in osnutka Programa ukrepov upravljanja voda za obdobje 2016–2021 je bilo analizirano stanje na področju podeljenih vodnih pravic. Pripravljen je predlog ukrepov s področja rabe površinskih voda za doseganje ciljev upravljanja voda. Osnovni cilj s področja rabe voda je spodbujanje trajnostne rabe, skladno s cilji varstva in urejanja voda.

Temeljni ukrepi s področja rabe voda, ki se že izvajajo, vključujejo spodbujanje gospodarne in trajnostne rabe voda, izvajanje nadzora nad odvzemanjem voda, izvajanje operativnega monitoringa vodnih pravic, izvajanje monitoringa naravnih pojavov, povezanih s posebno rabo voda, ter odločanje o rabi voda. V okviru predloga Programa ukrepov upravljanja voda za obdobje 2016–2021 pa je z namenom izboljšanja izvajanja temeljnih ukrepov predlagan ukrep, vezan na podporo odločanju o rabi ter nadgradnji in povezavi različnih evidenc s področja voda v skupni informacijski sistem.

 

Dr. Leon Gosar

Raba morja in obale

Ob začetku kampanje Živeti z morjem pod geslom »Varuj morje, bodi zvezda«, je v Strunjanu 7. junija potekala novinarska konferenca, na kateri so sodelovali strokovnjaki z različnih področij varovanja morja. Direkcijo RS za vode sta zastopala  Zorka Sotlar in dr. Leon Gosar. Slednji je v povezavi z načrtom upravljanja z morskim okoljem predstavil temo »Raba morja in obale« .

  

Obalno območje Republike Slovenije je bilo v zadnjih desetletjih izpostavljeno močnim razvojnim pritiskom. Že sama prisotnost morja opredeljuje niz dejavnosti, kot so industrija, turizem, pristaniške dejavnosti, marikultura, ribištvo..., ki so neposredno vezane na morje oziroma na rabo morja ali pa so njihove spremljevalne dejavnosti.

 

Morsko okolje predstavlja specifičen trirazsežni prostor, najprej kot vodni prostor, kjer je zaznava različnih dejavnosti ali pravnih režimov navadno otežena zaradi težjega gibanja kot po kopenskem okolju in nato kot prostor, ki je v svoji pojavnosti (in rabi) izrazito trirazsežen saj je raba morskega okolja lahko porazdeljena na površini morja, v vodnem stolpcu ali pa na morskem dnu in podzemlju.

 

Različne rabe morajo biti za trajnostno rabo skupnega prostora medsebojno usklajene. V ta namen Okvirna direktiva o morski strategiji določa, da je treba s programom ukrepov Načrta upravljanja z morskim okoljem zagotoviti nadzor prostorske in časovne porazdelitve nad dejavnostmi na morju in razviti ustrezna orodja, ki omogočajo nadzor nad vplivi evidentiranih dejavnosti. Vsebinsko je raba morja tudi del začetne presoje stanja morja, s katero se vzpostavi evidenco obstoječe rabe morja in vključuje prostorsko analizo in evidence rabe morja ter podeljenih vodnih pravic na morju, obali, priobalnih zemljiščih in ožjem priobalnem pasu.

Dr. Tanja Mohorko, univ. dipl. inž. kem. inž.

Petra Repnik Mah, univ. dipl. inž. v.k.i.:

 

Porečje Ledave - vsebine osnutka Načrta upravljanja voda

Z namenom osvetlitve problematike regulirane Ledave in njenega zadrževalnika v odnosu do ohranjanja narave in razvojnih možnosti lokalne skupnosti ob jezeru, ki je v lasti države, je  Javni zavod krajinski park Goričko ob dnevu voda organiziral mednarodni posvet o reki Ledavi. V okviru srečanja smo predstavili predloge ukrepov iz osnutka Načrta upravljanja voda, ki je bil del javne obravnave v letu 2015.

 

Predlog programa ukrepov zajema t.i. temeljne in dopolnilne ukrepe. Temeljni ukrepi  se že izvajajo na podlagi predpisov in urejajo področja varstva površinskih in podzemnih voda, urejanja voda, rabe površinskih in podzemnih voda in ekonomskih inštrumentov. Gre za ukrepe, ki so del Načrtov upravljanja voda in se upoštevajo pri pripravi ocene možnosti

doseganja okoljskih ciljev.

 

Dopolnilni ukrepi so potrebni zaradi doseganja dobrega stanja voda in zajemajo predloge za zmanjšanje vpliva ugotovljenih pomembnih obremenitev. To so obremenitve, za katere obstaja velika verjetnost, da same po sebi ali v kombinaciji z drugimi vrstami obremenitev povzročajo, da vodno telo ali skupina vodnih teles ne bo dosegla zanje določenih ciljev.

 

Dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja reke Ledave in Ledavskega jezera so predlagani na podlagi ugotovljenih pomembnih obremenitev in ocene verjetnosti doseganja okoljskih ciljev. Na porečju Ledave je ugotovljeno onesnaževanje voda z organskimi snovmi, s hranili in s posebnimi onesnaževali (npr. metolaklor). Predstavljeni so bili ukrepi za doseganje dobrega stanja voda za zmanjšanje razpršenega onesnaževanja površinskih in podzemnih voda s hranili iz kmetijstva in zmanjšanje razpršenega onesnaževanja površinskih voda s fitofarmacevtskimi sredstvi.

 

V preteklosti regulirana Ledava danes ne dosega dobrega stanja zaradi hidromorfološke spremenjenosti. Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev kaže, da se brez ustreznih dopolnilnih ukrepov stanje še ne bo izboljšalo. Zaradi tega so za vsa vodna telesa Ledave predlagani tehnični ukrepi za zmanjšanje negativnega vpliva urbanizirane rabe tal na stanje voda,  zmanjšanje negativnega vpliva osuševanja zemljišč na stanje voda, vzpostavitev prehodnosti za vodne organizme in izvedbo ukrepov za zmanjšanje negativnega vpliva rabe tal v obrežnem pasu na stanje voda. Izmed navedenih ukrepih je z vidika obnov ali revitalizacij najpomembnejši ukrep »Izvedba ukrepov za zmanjšanje negativnega vpliva regulacij in drugih ureditev«.

 

Prisotnost različnih pomembnih obremenitev, ki povzročajo nedoseganje okoljskih ciljev, zahteva celovito obravnavo porečja, ob upoštevanju celotnega zaledja. Predlog programa ukrepov upravljanja voda, ki so del osnutka Načrta upravljanja voda, zato za  porečje Ledave v obdobju od 2016-2021 predvideva »Pripravo predloga aktivnosti za vodna telesa v slabem stanju«. 

 

Priloženi dokumenti (povezave znotraj besedila)

 

1.      Ledava - Ledava pri vasi Polana

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ledava#/media/File:Ledava1.JPG (vpogledano: 06 04 2016)

 

2.      Ledavsko jezero iz balona

Vir: http://www.turisticnekmetije.si/images/upload/2013/2560_Ledavsko_jezero_iz_balona.jpeg (vpogledano: 06 04 2016)

 

3.      Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev 2021 – Vodna telesa Ledave

 

Povezava znotraj besedila na internetno stran

Zgornje besedilo:  »osnutka Načrta upravljanja voda«

Vir: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda/ (vpogledano: 06 04 2016)

Darko Anzeljc, univ. dipl. inž. grad.

Vodotok, jaz in najin osebni prostor

 

Kroženje vode je proces, ki se ga premalokrat zavedamo in ga namerno ali nenamerno ne upoštevamo na naši poti k doseganju ciljev. Sonce je gonilo spreminjanja agregatnega stanja vode in s pomočjo težnosti tudi gibanja vode.

Količina in kakovost vode v posameznem procesu kroženja vode je lahko zelo odvisna od našega delovanja v širšem in ožjem prostoru, saj sistem, ki ga imenujemo hidrološki krog, vedno teži k uravnoteženju.

Podnebne spremembe, najsi bomo na strani, ki zagovarja, da so za negativne vplive sprememb krive človekove dejavnosti in da le te lahko s spremembo dejavnosti človek tudi ustavi, ali pa smo morda na tisti strani, ki spremembe sprejemamo kot naravni proces, katerega del je tudi človek, moramo upoštevati dejstvo, da podnebna spremenljivost obstaja in da je najbolj učinkovito orodje, ki ga imamo, prilagoditev na dejstva in s tem omilitev negativnega vpliva sprememb.

 

Jugozahodni del Ljubljane leži na robu kotline (in delno že v njej), lahko rečemo tudi "sklede", imenovane Barje. V to skledo se stekajo vse vode prispevnega območja Ljubljanice. Iz te sklede vode iztekajo kot Ljubljanica s pomočjo Grubarjevega prekopa.

 

Mesto se prilagaja "koritu vodotoka", ne pa v zadostni meri tudi osebnemu prostoru vodotoka. Mesto poskuša (skladno z egocentričnim razvojem družbe) prilagoditi osebni prostor vodotoka osebnemu prostoru mesta. Prepletanje osebnega prostora vodotoka z osebnim prostorom mesta je pravzaprav podobno, kot se prepletajo osebni prostori ljudi, ki s svojim značajem / osebnostjo / položajem itn. vplivamo drug na drugega in na širši prostor. Spoštovanje osebnega prostora je ključ do trajnostnega sobivanja, to je do vzdržnih kompromisov.

Je že tako, da ima spoštovanje oziroma nespoštovanje osebnega prostora posledice v času (tudi prihodnjem) in širšemu prostoru ter da ima kumulativni učinek, posledice odločitev se seštevajo in so tako pozitivne kot negativne.

V zadnjih nekaj letih se je na tem prostoru izkazalo, kam vodi tako nespoštovanje, tudi na področju škodljivega delovanja voda oz. poplav.

 

Na časovni premici je označenih nekaj procesov in mejnikov, ki so vplivali in še vplivajo na poplavno ogroženost jugozahodnega dela Ljubljane.

 

Zaradi tega, kar smo doživeli, smo oseba, kakršna smo. Izkušnje nas določajo. Ravno tako je z družbo, v prostoru, kjer živimo. Vse, kar so delali naši predniki, in to ne samo zadnjih 25 let, temveč 50, 200 in še več, določa tudi naš prostor. Vsaka, tudi na videz nepovezana ideja, ki jo družba izvaja, ima posledice v prostoru.

Prilagajanja osebnih prostorov vode in družbe se ne izvajajo samo skozi tehnična znanja, predvsem so "umetnost" umeščanja našega medsebojnega odnosa v čas in prostor, ki je in bo zapisan tudi, ko nas ne bo več.