Skoči na vsebino

NOVICA

Direkcija RS za vode po prvem letu delovanja

Direkcija RS za vode je z operativnim delom pričela prvega januarja 2016. Glede na to, da  delujemo kot nova institucija komaj leto dni, smo se odločili, da  vam ob koncu leta predstavimo naloge, ki smo si jih zadali ob ustanovitvi. Cilj je vzpostavitev sistema upravljanja voda, ki omogoča njihovo celostno upravljanje, to je izkoristiti vodni potencial Slovenije kot razvojno priložnost, upravljati z vodo kot trajnim virom in zagotavljati poplavno varnost. Vsekakor gre za proces in strokovni izziv, ki je za razvoj države med bistvenimi.

 

Vzpostavitev Direkcije RS za vode je proces, ki se je začel pred leti. Danes spremljamo prve rezultate tega procesa. Ustanovljena je bila z namenom, da postane osrednji strokovni organ na področju upravljanja voda. Z njeno ustanovitvijo in združitvijo nalog, služb in stroke  iz več institucij v eno so doseženi sinergijski učinki. Beležimo tudi pozitivne učinke delovanja tako na področju upravljanja z vodami kot tudi pripravi predlogov za normativne akte, ki omogočajo poenostavitve in hitrejše poslovanje, za stranke pa zmanjšanje administrativnih ovir.

 

Sledimo politiki celostnega upravljanja voda, porečij in povodij ter izvajamo strateške in operativne programe na tem področju. Prednostno smo reševali finančno situacijo za zagotovitev dodatnih sredstev za izvajanje rednih in investicijskih vzdrževalnih del na vodotokih, izvajanju investicij v vodno infrastrukturo ter pospešitvi priprav za izvedbo kohezijskih projektov za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Vzpostavili smo stike v mednarodnem okolju in se kot partner ali pridruženi partner uspešno vključili v mednarodne projekte. Tako že aktivno sodelujemo v projektih ali v pripravah projektov programov sofinanciranja Interreg čezmejno sodelovanje, Območje Alp, Centralna Evropa in Adrion, nekatera sodelovanja pa predvidevamo tudi v letih 2017 in 2018.

 

V okviru strateških programov smo pripravili strokovne podlage in sodelovali pri pripravi načrtov upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja ter načrta upravljanja z morskim okoljem s programi ukrepov. Pripravili smo strokovne podlage za različne vrste rabe voda in izvajali negradbene protipoplavne ukrepe (določevali in posodabljali smo poplavna območja, omejevali poseganja v poplavni prostor, zbirali podatke o preteklih poplavnih dogodkih ...).

 

Od pristojnega ministrstva smo prevzeli vodenje in izvajanje kohezijskih projektov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v finančni perspektivi 2014-2020. To sta veliki investiciji za ureditev vodne infrastrukture na jugozahodnem delu Ljubljane in naselij v občini Dobrova-Polhov Gradec na vodotoku Gradaščica ter za ureditev porečja Selške Sore na območju Železnikov. Ocenjena vrednost obeh projektov znaša 50 milijonov evrov, od tega bo 85 % prispeval Kohezijski sklad EU, 15 % pa proračun RS. Za oba projekta je izdelana projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar je podlaga za pričetek aktivnosti na terenu.

 

V pripravi sta še dva projekta za zmanjšanje poplavne ogroženosti, katerih financiranje je predvideno iz regionalnega kohezijskega sklada: ureditev Drave, II. faza in Savinje, II. faza. Ocenjena vrednost je 36 milijonov evrov. V izvajanju je projekt, sofinanciran iz programa Interreg, FRISCO 1 – Čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti. Ocenjena vrednost projekta je 3 milijone evrov.  

 

V letu 2016 so se pričele tudi priprave za izvedbo nekaterih večjih sanacijskih del za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki se bodo izvajala v letu 2017: v Grosuplju je predvidena izgradnja zadrževalnika Veliki Potok in regulacija Grosupeljščice skozi naselje. Ocenjena vrednost projekta je 7,4 milijona evrov; ob Voglajni s pritoki v Šentjurju so predvideni protipoplavni ukrepi. Ocenjena vrednost del je 13 milijonov evrov. Projekt sofinancira Občina Šentjur v višini 15 %; izdelana je projektna dokumentacija za izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti zaradi vodotoka Koren na območju Mestne občine Nova Gorica in Gorice v Italiji kot meddržavnega projekta Slovenije in Italije. Delež Slovenije znaša okoli 1 milijon evrov.

 

Za izvajanje del in nalog na področju obratovanja, vzdrževanja in spremljanja stanja vodne infrastrukture, vodnih in priobalnih zemljišč, ohranjanja in uravnavanja vodnih količin, izvajanje izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in zagotavljanje vodovarstvenega nadzora so zadolžene gospodarske javne službe, s katerimi je država sklenila koncesijske pogodbe.

 

Sredstva za izvajanje javne službe se zagotavljajo v okviru proračuna Republike Slovenije. V letu 2016 so bila zagotovljena v višini približno 3,2 milijona evrov. S prerazporeditvami iz drugih proračunskih postavk je bilo med letom zagotovljenih dobrih 16 milijonov evrov. V okviru teh sredstev so bila izvedena najnujnejša vzdrževalna dela na slovenskih vodotokih. V letu 2017 si bomo še naprej prizadevali za pridobitev dodatnih finančnih sredstev za izvedbo tako rednih vzdrževalnih del kot tudi nujnih sanacijskih del na obstoječi in novi vodni infrastrukturi ter vodnih in priobalnih zemljiščih.