Skoči na vsebino

NOVICA

Ob svetovnem dnevu voda

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1993 za Svetovni dan voda določila 22. marec. Namen tega dne je opozarjati, kako pomembna je voda za življenje, da dostop do pitne vode ni zagotovljen vsem ljudem in kako nujno je trajnostno naravnano gospodarjenje z njenimi zalogami. Letošnja tema je: »Voda za naravo/Narava za vodo«. Tesna povezanost narave in vode nam daje veliko možnosti za razmišljanje o tej temi. Vendar je letošnja tema usmerjena predvsem v  trajnostno upravljanje voda - v prepoznavanje naravnih rešitev ohranjanja kakovosti in količine vode in kako je te rešitve mogoče upoštevati pri politiki in praksi upravljanja z vodami.

 

DRSV  s svojim strokovnim delovanjem na področju izvajanja državne politike upravljanja voda z načrtovalskimi in operativnimi pristopi prispeva k varstvu voda, kakovosti bivanja, varnosti ljudi in premoženja, uveljavitvi  sodobnih doktrin urejanja voda ter k trajnostni rabi vode kot strateškega naravnega vira v Republiki Sloveniji.

 

Za trajnostno upravljanje voda so osrednjega pomena aktivnosti za doseganje varstvenih ciljev upravljanja voda. Ti so usmerjeni predvsem v preprečevanje slabšanja ekološkega, kemijskega in količinskega stanja voda oziroma v doseganje dobrega stanja voda. Človek vode onesnažuje z izpusti odpadnih voda iz naselij in industrijskih obratov ter s prekomernim obremenjevanjem voda s hranili in fitofarmacevtskimi sredstvi s kmetijskih površin. Vodno okolje in vodne ekosisteme obremenjuje tudi s prekomerno in nepremišljeno rabo vode, vodnega in obvodnega prostora. To so predvsem odvzemi vode, zadrževanje vode, prerazporejanje vodnih količin, osuševanje zemljišč, intenzivna kmetijska raba in urbanizacija na priobalnih zemljiščih in poplavnih ravnicah, regulacije vodotokov in vnašanje tujerodnih vrst.

 

Razumevanje naravnih procesov in človekovih vplivov na stanje vodnega in obvodnega okolja je temeljnega pomena za trajnostno upravljanje voda in premišljeno usmerjanje razvoja družbe. Pri rabi vode je pomembno zagotavljanje zadostnih količin vode, medtem ko je pri urejanju voda pomembno zmanjšanje škodljivih vplivov nepremišljene rabe na priobalnih zemljiščih in poplavnih ravnicah. Za doseganje ciljev stanja voda je prav tako ključnega pomena izvajanje prilagojenih ureditev, ki na stanje voda vplivajo v najmanjši možni meri oziroma celo prispevajo k izboljšanju obstoječega stanja voda.


DRSV si prizadeva, da so posegi v prostor zaradi urejanja voda načrtovani in izvedeni tako, da se zagotavlja oskrba s pitno vodo, zmanjšuje poplavna ogroženost, odpravljajo posledice škodljivega delovanja voda ter ohranja stanje vodnih in obvodnih ekosistemov.


DRSV podaja smernice in mnenja k prostorskim aktom s področja upravljanja voda in izdaja vodna soglasja za vse posege, ki vplivajo na vodni režim in stanje voda. S postopki za posege v prostor se varuje vodni in obvodni prostor, varujejo naravni hidromorfološki in morfološki procesi ter kakovost razpoložljivih vodnih virov. V postopkih se osredotoča na vodna in priobalna zemljišča, vodovarstvena območja, območja kopalnih voda, poplavna območja, erozijska ter plazljiva in plazovita območja in sledi načelu, da ima prilagoditev človekovih dejavnosti naravnemu vodnemu režimu prednost pred prilagoditvijo naravnega vodnega režima človekovi dejavnosti.

 

Najpomembnejši javni evidenci DRSV sta Vodna knjiga in Vodni kataster. V vodni knjigi vodimo evidenco podeljenih vodnih pravic in vodnih soglasij. Podatke iz vodne knjige lahko pregledujemo v spletnem pregledovalniku Vodna dovoljenja ter v prostorskih spletnih pregledovalnikih– Atlasu okolja in Atlasu voda. Vodni kataster kot uradna evidenca s področja upravljanja voda vključuje popis voda, popis vodnih objektov in naprav, nacionalne programe upravljanja z vodami, načrte upravljanja z vodami in programe ukrepov. Spletna pregledovalnika Atlas okolja in Atlas voda prikazujeta tudi številne druge prostorske zbirke podatkov s področja voda, katerih skrbnik je DRSV. Prav tako so vsebine (poročila, zbirke, strokovne podlage) del spletnega portala eVode, ki predstavlja skupno vstopno točko do različnih podatkovnih zbirk (vključno z vodnim katastrom in brezplačnimi podatki, posneti s tehnologijo LIDAR), strokovnih podlag, preteklih in tekočih projektov, pregledovalnikov in ustanov, ki delujejo na kompleksnem področju upravljanja z vodami. DRSV tudi skrbi, da so informacije o podatkovnih zbirkah ustrezno popisane in objavljene v metapodatkovnih sistemih kot je OPSI (Odprti podatki Slovenije) in Slovenski INSPIRE geoportal.