Skoči na vsebino

NOVICA

Svetovni dan Zemlje - 22.april

Prenehajmo onesnaževati morje, reke in jezera!

22. april je svetovni dan Zemlje.  Cilj je spodbuditi vse ljudi k aktivnemu in odgovornemu delovanju v smeri trajnostnega razvoja, ker se zavedamo ranljivosti in enkratnosti planeta, na katerem živimo.  Vodilo letošnjega dneva Zemlje je »Prenehajmo s plastičnim onesnaževanjem«, ki predstavlja resen okoljevarstveni problem. Evropska komisija (EK) je januarja letos predstavila evropsko strategijo za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko. V akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo je plastika opredeljena kot eno od prednostnih področij, na katerem je treba sprejeti ukrepe za reševanje izzivov vzdolž celotne vrednostne verige, pri čemer se upošteva celotni življenjski cikel plastike. Strategija za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko naslavlja enega pomembnih materialov za prehod na krožno gospodarstvo in evidentira težave EU industrij. Slovenija podpira nadaljnja prizadevanja na ravni EU za prehod na krožno gospodarstvo in v tem oziru vse strateške dokumente, ki jih je pripravila EK.


Odpadki v vodah so večinoma iz plastičnih materialov. Glede na količino proizvedenega materiala, ki vsako leto narašča in glede na namembnost izdelkov, ki so velikokrat namenjeni enkratni uporabi, to niti ne preseneča. V večini so odpadki, najdeni na obalah morij, rek in jezer, več kot 90% sestavljeni iz različnih oblik umetnih polimernih materialov, katerih naravni sistemi zaenkrat (!) še niso sposobni sami predelati. Posledica njihove obstojnosti, ki je tako zaželena med uporabniki je tudi akumulacija v okolju. Ker pa plastični materiali vseeno fizično razpadajo pod vplivom okoljskih dejavnikov, se onesnaženje pojavlja tudi v obliki t.i. mikroodpadkov (predvsem je problematična t.i. mikroplastika). Slovenija ima morje, ki je onesnaženo z odpadki. Morda celo bolj, kot na prvi pogled izgleda. Objavljeni rezultati študij slovenskih raziskovalcev kažejo na podatke, ki so blizu tistim iz t.i. Velike zaplate odpadkov v Tihem oceanu. Celotno Sredozemsko morje je območje z izjemno visokimi koncentracijami odpadkov.


Zato je še kako pomembno, da se prepreči vnos odpadkov v morje. DRSV v okviru sprejetega Načrta upravljanja z morskim okoljem 2017-2021 izvaja ukrepe za preprečevanje vnosa odpadkov v morsko ali druga vodna okolja kar je eden najpomembnejših ukrepov. Izvor odpadkov v morju je tako na morju kot tudi na kopnem. Reke imajo izjemno pomembno vlogo pri tem, saj s svojimi izlivi v morja prinašajo odpadke s seboj tudi po več 100 km daleč iz zaledja. Vsako uro naj bi po reki Donavi v Črno morje izteklo kar  174 kg odpadkov. Reka Pad, ki je nam bližja, pa naj bi po ocenah raziskovalcev v Jadransko morje vnesla 120 ton odpadkov letno. Raziskave slovenskih rek in jezer so pokazale, da v m3 Ljubljanice lahko plava do 25 delčkov t.i. mikroplastike, v jezerskem sedimentu na Bledu pa so našli tudi do 760 delcev mikroplastike. Izjemno pomembno je, da pričnemo z odpadki iz plastičnih materialov ravnati odgovornejše. DRSV kot upravljavec voda  izvaja redno čiščenja slovenske obale in izvaja aktivnosti v zaledju. Osnovni namen je lociranje žariščnih točk odpadkov, njihovo saniranje ter spremljanje stanja onesnaženosti vodotokov z odpadki. Hkrati se povezujemo  z vsemi dejavniki na tem področju. Letos smo se denimo vključili v čistilno akcijo vodnih okolij, Čista obala 2018.