Skoči na vsebino

NOVICA

Uvrščanje negradbenih trajnostnih ukrepov v načrt urejanja porečij

V četrtej, 22. novembra je v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM v Ljubljani, potekala Okrogla miza z naslovom: Uvrščanje negradbenih trajnostnih ukrepov v načrt urejanja porečij s poudarkom na protipoplavni varnosti in primerih dobre prakse. Na njej je Direkcijo za vode predstavljal direktor, Tomaž Prohinar, ki je omenil potrebo po čim boljši obveščenosti in ozaveščenosti prebivalstva v zvezi z ustreznim ravnanjem in obravnavanjem voda kot zelo pomembnim prostorskim dejavnikom, vodarski stroki in celotnemu področju pa se žal namenja premalo pozornosti in prioritet. Zaznal je prednost ostalih področij pred področjem upravljanja voda, saj imajo večjo zakonsko zaslombo pri odobritvi ali zavrnitvi predlaganih posegov v prostor. "Človek s svojimi dejavnostmi prepogosto posega na vodna zemljišča in okolico, s čemer omejuje njen naravni ciklus, največkrat v svojo škodo. Za to smo na področju urejanja vodotokov največkrat omejeni predvsem na utrjevanje brežin in čiščenja strug. Potrebno bi bilo vzpostaviti takšne razmere, kjer bi lahko z vodami ravnali odgovorno in trajnostno, kar je dolgotrajen proces, ki pa se začne pri vsakem posamezniku," je povzel Prohinar.

 

Predsednik organizatorja dogodka Komisije za hidrogeografijo Peter Frantar je v uvodu opisal dobre prakse, ki neposredno naslavljajo ukrep Poplavne direktive "U6 - Izobraževanje in ozaveščanje o poplavni ogroženosti",  in jih v primerih akcij Sporoči poplavo in Akcija postavljanja oznak visokih voda izvajajo nevladne organizacije in državne ustanove. Komisija za hidrogeografijo tako povezuje Univerzo v Ljublani, Primorsko univerzo, Univerzo v Mariboru, DRSV, ARSO, MOP, Zavod za šolstvo RS, Društvo učiteljev geografije Slovenije, učitelje in učence srednjih in osnovnih šol, občine, lokalna društva in prebivalstvo.

Državni sekretar Simon Zajc je prav tako omenil pomembno vlogo vključenosti splošnih in strokovnih javnosti v proces upravljanja voda, s tem namenom so pred kratkim izdali javni poziv nevladnim organizacijam k sodelovanju z MOP.

Milan Kobal (nosilec predmetov iz hudourništva na Biotehniški fakulteti UL) je opozoril na pomen odgovornega ravnanja vseh, ki izvajajo sečnjo v gozdovih, saj prav nepospravljene veje in neprimerno odložena hlodovina, kakor tudi les iz nesaniranih gozdov povzročajo zastajanje vode in prelivanje te iz strug polnih lesnega plavja. Tega se, po njihovih študijah, na kilometer struge nabere tudi za 15m3.

Lidija Globevnik (Društvo vodarjev Slovenije) je med drugim pojasnila, da vodotokom največkrat ne moremo pustiti svojega toka in rednega razlivanja, saj so gozdna, kmetijska ali urbanizirana zemljišča, ki segajo prav do vodotokov, praviloma v lasti nekoga, kateremu bi razlivanje vode ali prestavljanje rečnih strug, predstavljalo neposredno škodo.

Predstavnica Gasilske zveze Slovenije Janja Kramer Stajnko je orisala njihovo "interventno" vlogo pri reševanju omenjenih situacij, kot tudi dejstvo, da bi lahko ljudje storili mnogo več na področju varovanja sebe in svojega premoženja, za to pa je potrebno dvigniti stopnjo ozaveščanja na višjo raven. K tem lahko veliko pripomorejo prav nevladne organizacije ter strokovna združenja, tudi preko podobnih strokovnih dogodkov.

Mojca Dolinar (ARSO) je izpostavila pomembno vlogo učinkovitega monitoringa in na podlagi tega objavljenih opozoril, ki pravočasno dosežejo prebivalstvo na ogroženih območjih.

Predstavniki Komisije za hidrogeografijo  predlagajo večje vključevanje nevladnih strokovnih javnosti v proces učinkovitejšega in ustreznejšega upravljanja voda, kakor tudi povezovanje in bolj usklajeno delovanje odgovornih ministrstev (MOP, MKGP).