Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Dan odprtih vrat Direkcije za vode ob svetovnem dnevu voda 2019

Ob svetovnem dnevu voda, ki ga obeležujemo 22. marca in ki poteka pod sloganom Ne prezrimo nikogar, je Direkcija RS za vode (DRSV) pripravila t.i. Dan odprtih vrat na različnih lokacijah vodne infrastrukture po Sloveniji.
Tako ste si lahko v petek, 22. marca, med 11. in 12. uro lahko ogledali:
- pregrade na Hudourniku v dolini dimnikov  v Žerjavu v Črni na Koroškem – ogleda sta se udeležila tudi predsednik Sveta Krajevne skupnosti Žerjav Alojz Zmrzlikar in direktor DRSV Tomaž Prohinar;
- jezbice na Savi na levem bregu Save pod naseljem Brinje pri Šentjakobu v občini Dol pri Ljubljani – ogleda sta se udeležila tudi župan občine Dol pri Ljubljani Željko Savič in direktorica Urada za upravljanje z vodami mag. Suzana Stražar;
- zaplavni pregradi na vodotoku Bela v zaledju nad Koroško Belo – ogleda se je udeležil tudi vodja Oddelka za okolje in prostor na občini Jesenice Matej Smukavec;
- strunjanske visokomorske nasipe in sanirano strugo Roje ob vstopu na solinska polja – ogleda sta se udeležila tudi poveljnik Občinskega štaba civilne zaščite Egon Štibilj in direktor Strunjanskega parka Robi Smrekar;
- suhi zadrževalnik Pikolud v Novi Gorici;
- podvinski jez v Malih Braslovčah -– ogleda se je udeležil tudi župan občine Braslovče Tomaž Žohar;
- vzpostavitev pretočnega profila potoka Ledava na stari Ledavi v naselju Nedelica v občini Turnišče – ogleda se je udeležila tudi namestnica direktorja DRSV Simona Biro;
- strugo Bistrice v Šentrupertu – ogleda se je udeležila predstavnica vodstva DRSV Stanka Koren.
 
O LOKACIJAH:
Pregrade na hudourniku v dolini dimnikov – Gre za obnovo pregrad na hudourniku v Dolini smrti (Dolini dimnikov). Obstoječe pregrade so se začele graditi leta 1963. V dveh fazah je bilo v več letih zgrajenih 15 pregrad. Grajene so bile iz betona z dodatkom 25 % kamnitega polnila oz. lokalnih materialov, pridobljenega na kraju samem. Kasneje sta bili zaradi izgradnje ceste do deponije zgrajeni še dve pregradi. Predvidena je obnova devetih pregrad. Zaradi bližine ceste in deponije podjetja TAB, ta na več mestih sofinancira obrežno zavarovanje. S sanacijo pregrad se bo zagotovila stabilnost brežin in s tem tudi ceste na deponijo. Zaplavek nad pregradami zmanjša erozijo, na njem pa se je tudi začela pojavljati zarast, saj so ponovno ustvarjene razmere za ozelenitev.

 

Jezbice na Savi –  Obsežna zajeda na levem bregu Save je bila sanirana z jezbicami. Lokacija zajede je na območju nature, zato je projekt sanacije upošteval smernice ZRSVN, s katerimi se je v največji možni meri zaščitilo vse naravne vrednote na tem območju.

 

Zaplavni pregradi na vodotoku Bela – Zaradi vse aktivnejših plazov v zaledju vodotoka Bela in njegovega pritoka Čikla, zaradi katerih obstaja možnost obsežnejšega hudourniškega dogodka ali celo drobirskega toka, na hudourniku Bela nad naseljem Koroška Bela izvajajo ukrepe za sistematično in učinkovito umirjanje hudournika ter zmanjšanje ogroženosti naselja Koroška Bela.

 

Strunjanski visokomorski nasipi in sanirana struga Roje - Gre za večja vzdrževalna dela na obnovi dotrajanih in poškodovanih morskih nasipov, ki poleg  Krajinskega parka Strunjan s solinami, ščiti tudi širše zaledje  z naseljem. Dela se izvaja na dveh odsekih in sicer:

 

Odsek 1 - področje med Štjužo in Rojo ter Odsek 2 - področje med Rojo in cesto. Poleg že sanirane struge Roje od izvira do izliva v morje bomo z izvedbo teh del izboljšali poplavno varnost območja krajinskega parka oz. solin kakor tudi širšega območja naselja Strunjan.

 

Suhi zadrževalnik Pikolud – Je objekt vodne infrastrukture, namenjen zadrževanju visokovodnega vala vodotoka Koren. Zadrževalnik je bil zgrajen po obsežnih poplavah v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V zadnjih letih je bil zadrževalnik obnovljen (naprave in oprema), istočasno je izvedena tudi  optimizacija in avtomatizacija obratovanja. S svojim delovanjem zadrževalnik preprečuje poplavljanje Nove Gorice in tudi dela Gorice (Italija), samo v zadnjem desetletju pa je zadrževalnik preprečil vsaj pet večjih poplav.

 

Podvinski jez –  Gre za enega najstarejših jezov na Savinji, ki so ga poplave v preteklih letih poškodovale do te mere, da je grozila njegova porušitev. Izvedlo se je podbetoniranje celotnega jezu z izvedbo dodatne tretje stopnje, popolnoma novo leseno podenje ter steza za prehod vodnih organizmov (t.i. ribja steza).

 

Vzpostavitev pretočnega profila potoka Ledava – Pretekli poplavni dogodki so nas opozarjali, da je pretočni profil Ledave premajhen oziroma več ne prevaja zadostne količine vode. Zato smo preverili obstoječi profil potoka in ugotovili, da so se na brežinah prekomerno odlagale naplavine v obliki zemeljskega materiala. Izvajalec gospodarske javne službe je zato podal predlog, da bi vzpostavili prvotni profil potoka, zemeljski material pa odložili na kroni nasipa potoka Ledava. S tem smo povečali poplavno varnost naselja Nedelica. V prihodnje ne pričakujemo, da bi poplavne vode ogrožale naselje Nedelica in okoliški teren.

 

Struga Bistrica – v območju naselja Šentrupert je bil vodotok v preteklosti že reguliran, danes se izvaja ureditev struge vodotoka na odseku, kjer v preteklosti ni bila izvedena regulacija. Namen izvajanja del je vzpostavitev enake pretočnosti struge na celotnem območju naselja in posledično zmanjšati poplavno ogroženost. Ureditev pretočnega profila danes poteka na sodobnejši način, z upoštevanjem pogojev s področja varovanja narave in ribjega življa. Širjenje struge se tako izvaja le enostransko, ohranja se obstoječa zarast v čim večji meri, za stabilizacijo brežin in dna struge se uporabljajo naravni materiali, kot so kamen in les. Skuša se ohranjati oziroma izboljšati hidromorfološke značilnosti struge: vgrajujejo se večji kamni v dno in brežino, ki razgibajo tok vode, vzpostavlja se različen naklon brežin, lokalno so predvidene večje širitve profilov, predvidena je tudi zasaditev avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. 

 

Obenem je Direkcija za vode ob svetovnem dnevu voda dejavno sodelovala na dogodku: http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/8849/, dan pred tem pa izpeljala interaktivno delavnico z učenci Osnovne šole Podčetrtek. Več na: http://www.dv.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/5871/